Varuhova avtoriteta se krepi

Ljubljana– Odbor DZ za notranjo politiko je razpravljal o poročilu varuha človekovih pravic za leto 2001. Ob tem je sprejel priporočila vladi za izboljšanje pravne varnosti v državi. Na predlog varuha se je zavzel za preoblikovanje nekaterih vladnih uradov, ki naj bi delno prevzeli naloge varuhov za posebna področja. Pripraviti pa bi morali tudi program antidiskriminacijske politike.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je poudaril, da bi morali v Sloveniji določiti koncept varovanja človekovih pravic. Varuh ima velika pooblastila, vendar ne zmore opraviti vseh nalog; te bi lahko opravili specializirani varuhi. V uradu so v zadnjem letu oblikovali skupino, ki se posebej ukvarja z otrokovimi pravicami, posvečajo se tudi varovanju osebnih podatkov, potrebe pa se kažejo tudi na drugih področjih. Razmišljajo o odprtju posebne pisarne v Mariboru.

Sicer pa varuh ugotavlja, da so sklepi, ki jih je državni zbor sprejel ob zadnjem poročilu, le delno uresničeni. Glavni problem ostajajo dolgotrajni sodni postopki, ki povzročajo še druge kršitve. Opozoril je še na slabo pripravo zakonskih predlogov in na pomanjkanje podzakonskih aktov. Še vedno so pogosti zaostanki pri odločanju o pritožbah; na primer ministrstvo za okolje in prostor letošnjih pritožb, čeprav velja 60-dnevni rok, sploh še ni začelo reševati. Pogosti zaostanki so tudi na ministrstvu za delo.

Poslanci so ugotavljali, da se avtoriteta varuha krepi. Pripombe so utemeljene, nekaj pomanjkljivosti pa je državni zbor v tekočem letu že odpravil. Posebno pozornost naj bi namenili odpravi različnih vrst diskriminacij. Kritični so bili do programa Herkules za odpravo sodnih zaostankov. Ministrstvu za notranje zadeve so predlagali, naj pripravi spremembe pravilnika o pritožbah zoper uporabo posebnih pooblastil policije, saj zdajšnji pravilnik ne zbuja zaupanja javnosti. V zvezi s tem je notranji minister zagotovil, da bo novo navodilo za reševanje pritožb odpravilo nekatere pomanjkljivosti. Predlog novega policijskega zakona pa predvideva izločitev dela postopkov iz pristojnosti policije. Predsednik vrhovnega sodišča je glede sodnih zaostankov zatrdil, da sodišča rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Teh je okrog 500 tisoč na leto. Večina sodnih zaostankov je nastala med letoma 1994 in1997 kot posledica sodne reforme. Sodišča sama predlagajo zaostritev odgovornosti sodnikov. Državni zbor pa je pozval, naj sprejema takšne zakone, ki ne bodo spodbujali novih pravdnih postopkov.

Odbor je na koncu sprejel priporočila, v katerih poziva vlado, naj pravočasno pripravlja podzakonske predpise, ministrstva pa naj zagotovijo dosledno izvajanje postopkov, ki jih vodijo upravni organi. Poleg tega naj vlada odpravi pomanjkljivosti v zaporih in domu za begunce. Učinkoviteje naj pristopi k odpravi sodnih zaostankov, zagotovi naj profesionalno delo policistov, odvetniška zbornica naj zaostri nadzor nad delom odvetnikov. Odbor pa predlaga državnemu zboru, naj obravnava tudi posebno poročilo varuha o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.

 

 

DNEVNIK, 9. 11. 2002 - Milena Ule

Problemi so, a ustavna pritožba ni utemeljena

Odbor državnega zbora za notranjo politiko se je včeraj opredeljeval do konkretne in širše problematike varstva človekovih pravic v naši državi

LJUBLJANA - Odbor DZ za notranjo politiko se je včeraj pri svojem opredeljevanju glede utemeljenosti pobude Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije za ustavno presojo zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik nekdanje SFRJ odločil za lažjo pot. Podprl je domala identične argumente, navedene v mnenjih parlamentarne zakonodajne službe in vlade, da pobuda vlagateljev te ustavne pritožbe ni utemeljena. Po njihovi večinski oceni pri skrajno zapoznelem urejanju statusa ljudi, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, pristojni državni organi niso ravnali nezakonito - vse dotlej, dokler to ni bilo prepoznano z odločbo ustavnega sodišča v letu 1999, ki ji je sledil sprejem oporekanega zakona, v katerem pa večina članov matičnega telesa državnega zbora tudi ne prepozna neskladja z ustavo in kršenja človekovih pravic prizadetih.

Zavrnili so predlog Mirana Potrča, da naj bi o utemeljenosti pobude društva izbrisanih matični odbor DZ ne presojal takoj in zgolj z vidika svoje formalne obveznosti do ustavnega sodišča, ampak šele potem, ko bi jim vlada posredovala celovito vsebinsko informacijo tako o problemih te skupine ljudi, povezanih z morebitnimi hudimi posledicami njihovega izbrisa, kakor o predlogih za njihovo razrešitev. Odbor DZ za notranjo politiko je včeraj obravnaval tudi redno letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2001 in predlagal vrsto priporočil, ki naj bi jih v zvezi z odpravljanjem najbolj žgočih težav ljudi in kršitvami človekovih pravic državni zbor napotil vladi za njeno učinkovitejše in do ljudi bolj neoporečno delo.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je poudaril, da se bo morala slovenska država opredeliti do koncepta prihodnjega varovanja človekovih pravic: ali naj bi imeli več specializiranih varuhov za posamezna področja ali tako kot je zdaj, enega varuha z dovolj velikimi pooblastili, ki pa ob vedno večjih potrebah na posameznih področjih in vedno večjemu številu pobud vsega dodatnega dela ob sedanji ekipi varuhovega urada ne zmore. Pri tem je opozoril, da bi se morali posamezni kar številni vladni uradi (mladina, invalidsko varstvo, korupcija itd.), na svojih področjih več ukvarjati tudi z varovanjem človekovih pravic. Omenil je še, da bo tudi sledeč smernicam iz EU treba na državni ravni izdelati koncept protidiskriminacijske politike.

V zvezi s problematiko izbrisanih stalnih prebivalcev, s katero se konkretno tudi sam sooča, pa je Hanžek opozoril, da ni najboljša rešitev napotovati vse prizadete ljudi na sodišča, kjer so postopki zelo dolgi. "Ker državne inštitucije ne uredijo tistega, kar bi morale, ni korektno do ljudi, da jim pravijo, naj le tožijo, pa bodo videli, kaj bo..." je poudaril Hanžek. Glede na ugotovitve varuha in tudi poslancev o slabem delovanju pravne države tudi zaradi velikih sodnih zaostankov (Hanžek: "Le kakšna pravica je, če jo dobiš, ko je več ne potrebuješ?! In Majda Zupan: "V stranki NSi pravimo, pravica odložena je pravica odtujena." ) je predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger opozoril, da bi morali tudi ob posameznih zakonih razmišljati o vzrokih za tako veliko število na novo sproženih zadev na sodiščih. Matični odbor pa je priporočil, naj se v zvezi z ravnanjem policije in prekoračevanjem pooblastil nujno spremenijo pritožbeni postopki, ker sedanji ne uživajo javnega zaupanja.