Posebno nezadovoljstvo oškodovancev povzroča zastaranje kazenskega pregona v sodnih postopkih. Prošnje in urgence oškodovancev za pospešitev postopka in pravočasno obravnavanje so v številnih primerih zaman in brez odziva. Značilen je primer kazenske zadeve Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici pod opr. št. K 18/96, v kateri je prišlo do zastaranja kazenskega pregona, čeprav je bilo ob razglasitvi sodbe dovolj časa, da bi do zastaranja ne prišlo.
Sodišče je v tej zadevi prejelo obtožni predlog 1. 3. 1996. V njem je tožilstvo dvema obdolžencema očitalo kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe v sostorilstvu, ki naj bi bilo storjeno 21. 2. 1994. Ker sodišče zadeve ni vzelo v obravnavanje, je pobudnik nekajkrat predlagal pospešitev postopka. Dne 8. 4. 1997 je prejel odgovor predstojnice Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici s pojasnilom, da bo sodišče do poletja 1997 uredilo kadrovsko problematiko in tako omogočilo rešitev njegove "zares že starejše zadeve". To sporočilo sodišča ni bilo uresničeno, zato je pobudnik sredi leta 1998 prosil za intervencijo varuha. Sodišče je takrat zamudo v reševanju zadeve opravičevalo s kadrovskimi in drugimi težavami sodišča in sporočilo, da sodnik, ki je zadevo 1. 8. 1997 prevzel v reševanje, predvideva, da bo v zadevi lahko razpisal glavno obravnavo v septembru 1998. Tudi ta odgovor sodišča ni bil uresničen. Pobudnik nas je opozoril, da glavna obravnava do meseca marca 1999 ni bila razpisana. Predstojnica sodišča je takšno ravnanje opravičila s preobremenjenostjo sodnika in pojasnila, da je obravnava razpisana za 15. 4. 1999.
Konec leta 1999 nam je pobudnik sporočil, da je bila glavna obravnava v tem času sicer razpisana že petkrat, a ni bila opravljena zaradi izmikanja obdolžencev. Kasneje, ko je sodišče vendarle uspelo zagotoviti njuno navzočnost, pa je do novega zastoja prišlo zaradi ponovne zahteve za izločitev sodnika. Tako je bila nova glavna obravnava razpisana za 26. 1. 2000, ko je sodišče v zadevi odločilo in izreklo sodbo. Namesto, da bi sodnik hitro pisno izdelal sodbo in poskrbel za njeno pravočasno vročitev, kar bi še lahko preprečilo zastaranje, pa je le izdal sklep o ustavitvi postopka z obrazložitvijo, da je "...v teku do izdelave te sodbe prišlo do absolutnega zastaranja obravnavane kazenske zadeve...". Sodba tako nikoli ni bila napisana, sodišče pa je le ugotovilo, da kazenski pregon ni več dopusten, ker je 21. 2. 2000 preteklo šest leto od očitane storitve kaznivega dajanja.