»Diskriminacija različnih skupin se še vedno in povsod dogaja dnevno na vsakem koraku. Za njeno zajezitev pomaga samo to, da se o njej učimo in jo aktivno preprečujemo. Odgovornost oblasti pa je, da ustvarja pogoje, v kateri je zmanjšana možnost, da predsodki prerastejo v aktivno diskriminacijo,« je na okrogli mizi Diskriminacija in predsodki – kje smo danes? v Kranju povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Poudaril je, da se diskriminacija začne s predsodki o določeni skupnosti, o namišljenih predstavah, kaj nam nekdo, ki je po našem mnenju drugačen, prinaša v življenje. »Že prej, posebej pa v zadnjih letih, opažamo porast individualizacije in zmanjšanje sodelovanja. Sočloveka čutimo kot grožnjo, drugačnosti ne sprejemamo. Ta strah je 'odlično' izhodišče za raznorazne ideje o tem, kako so starejši manj sposobni za delo ali učenje, da nam tujci kradejo službe, da so brezposelne osebe lene in da je samoumevno, da morajo matere otrok z invalidnostmi skrbeti za svoje potomce brez družbeno ovrednotenega statusa in nadomestila za svoj trud,« se je varuh dotaknil problema diskriminacije.
Opozoril je še, da se je v svojem mandatu srečal z mnogimi civilnimi družbami, ki so nasprotovale zdaj tej, zdaj drugi skupini v svojem okolju. »Ne samo, da nasprotujejo osebam z motnjo v duševnem razvoju, nasprotujejo celo domu za starejše ali vrtcu v svoji sredini!« je bil kritičen do obnašanja ljudi.
Posebej je predstavil svoja opažanja o diskriminaciji invalidov, skupini, ki se ji je v svojem mandatu posebej posvečal, saj je ena najbolj ranljivih. Opaža, da starši bolnih otrok ali tistih z invalidnostmi zaradi pogostih zdravstvenih pregledov in zdravljenja, ki zahtevajo odsotnost z dela, težje najdejo zaposlitev ali pa je sploh ne morejo dobiti, saj nekateri delodajalci nimajo razumevanja za njihovo stisko. »Invalidi so pogosto izpostavljeni diskriminaciji tudi zato, ker okolje ni ustrezno prilagojeno. Če ni prilagojena stavba nekega ministrstva, se osebi z invalidnostjo onemogoči ne samo dostop, ampak tudi kandidiranje za določeno delovno mesto ali funkcijo v tem ministrstvu. Če ni prilagojen avtobus, ne more niti do delovnega mesta, če mu ga že uspe dobiti. Delodajalci namreč pogosto odklanjajo zaposlitev invalidov, čeprav so ti usposobljeni za delo,« je poudaril.
»Naslednje leto poteče rok za prilagoditev objektov tako, da bodo dostopni vsem invalidom in tudi drugim ljudem, na primer bolnikom ali starostnikom. Štirinajst let ni bilo dovolj časa za konkretne rezultate, ni verjeti, da bo vladi, ministrstvom, centrom za socialno delo, sodiščem in drugim ustanovam uspelo v enem letu opraviti zakonsko predpisane naloge. Torej se lahko zgodi, da bodo kršili še en dodaten zakon tisti, ki so prvi zgled, da je zakone treba spoštovati,« je bil kritičen varuh.
Pri teh oblikah diskriminacije gre za kršenje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala, kar je nedopustno, je poudaril in spomnil, da je diskriminacija v Sloveniji prepovedana tudi z ustavo, Zakonom o varstvu pred diskriminacijo in mednarodnimi sporazumi.
Poudaril je, da Varuh predlaga odločevalcem, da izboljšajo dostopnost infrastrukture, jih spodbuja k aktivnim zaposlitvenim politikam za invalide in h krepitvi inkluzivnega izobraževanja z ustreznimi prilagoditvami. Poziva k sistemskim rešitvam in ukrepom za odpravo neenakosti.
Varuh opaža, da so bolniki z duševnimi motnjami še vedno pogosto družbeno izključeni ali stigmatizirani kot 'nevarni' ali 'nesposobni'. Diskriminirane osebe se tudi večkrat znajdejo v socialnih stiskah in revščini, deležne pa so tudi posega v temelje človekovih pravic – svoje dostojanstvo. »Spremembe v našem mišljenju se dogajajo počasi in že ko se zdi, da je bil narejen premik, znova zdrsnemo nazaj. Zato je prizadevanje za prepoved diskriminacije nikoli končana naloga, pri tem pa se je nujno usmeriti k vrednotam, na katerih temelji Evropska unija kot so sprejemanje, solidarnost in vključevanje," je poudaril.
"Ni dovolj, da smo zgolj deklarativno proti diskriminaciji. Proti njej se moramo dejavno boriti. Oblikovati moramo okolje, v katerem se ne bi dogajala. V vsakem trenutku moramo biti pozorni na znake, ki kažejo, da bi lahko bila prisotna in ga, kot plevel, v kali zatirati. Opozarjati moramo na ideje, ki spodbujajo diskriminacijo na temelju osebnih okoliščin in skušati preprečiti posledice. Ker ko se te zgodijo, je že poškodovano dostojanstvo človeka, je že poseženo v njegove pravice in s tem v njegovo človečnost," je še poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
* * *
Okrogla miza je zaokrožila odprtje razstave Nasmehi, ki odpirajo srca, ki jo je pripravil Zavod ZRIPS (Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje) v sodelovanju s fotografom Blažem S. Kobalom. Serija portretov oseb z motnjo v duševnem razvoju sporoča, da je človek lep in vreden ne glede na svojo zunanjo podobo ali mentalne sposobnosti. Njen namen je destigmatizirati invalidnosti in osebe z motnjo v duševnem razvoju približati širši javnosti, saj so še vedno pogosto spregledane.
Na okrogli mizi so poleg varuha sodelovali še Branka Perne, predsednica Zveze Sožitje, Mira Potokar, podpredsednica Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije in Simona Posavec, predstavnica staršev oseb z motnjo v duševnem razvoju. Pogovor je povezovala Jerca Kozelj, strokovna vodja Zavoda ZRIPS.
