Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v minulih letih velikokrat opozarjal na romsko problematiko ter tudi na konflikte med Romi in večinskim prebivalstvom, zato je na novinarski konferenci kot smešne označil očitke, da na tem področju ni bil aktiven. Hanžek vztraja, da pomeni začasna preselitev ambruških Romov konec pravne države in da bi se morali takoj vrniti na svoje domove, kjer bi se pogovarjali o morebitnih novih lokacijah za njihova domovanja. Vsi ukrepi pa morajo imeti ustrezno pravno podlago ter s tem nuditi tudi možnost za uveljavljanje pravnega varstva pravic, je še poudaril (poslušaj datoteka 4, 4:12 do 5:00).
Če se oblast ne odziva na neprestano izražanje nestrpnosti, predvsem politikov, tudi v medijih, in če sodna oblast zavrne vsakršno željo po natančnejšem pregledu in kaznovanju spodbujanja sovraštva, prej ali slej izbruhne incident, kot se je zgodil v Ambrusu, je opozoril varuh. Upa, da bo dogodek streznil vse, predvsem pa ozicijsko kot opozicijsko politiko, da bomo spremenili način razmišljanja. Upa še, da bomo iz vseg tega potegnili nekaj, da bomo lahko čim bolj strpno reševali medsebojne konflikte in da bo družbena različnost še zmerom obstajala, saj različnost bogati, ne siromaši. (poslušaj datoteko 3, 1:48 do konca).
Hanžek je spomnil, da je bil v preteklosti največkrat deležen kritik prav zaradi tega, ker naj bi se preveč ukvarjal z manjšinami, na primer pravicami Romov, izbrisanih in istospolnih partnerskih skupnosti. Velikokrat je vlado pozval, da sprejme ukrepe za integracijo Romov, ne asimilacijo, kot je pred časom izjavil predsednik republike Janez Drnovšek, saj pri asimilaciji ne gre za spoštovanje različnosti. To je le eno od znamenj, da slovenska politika ne ve, kako se lotevati vprašanj manjšin, diskriminacije in sovražnega govora, je dejal ombudsman. Da država še ni zainteresirana za učenje o diskriminaciji, pa kaže tudi slab odziv javnih uslužbencev na ponujena brezplačna izobraževanja o prepoznavanju diskriminacije in boju proti njej, ki jih je Urad varuha pripravil v okviru projekta Soočimo se z diskrimininacijo! (poslušaj datoteka 2, od 1:00 do 2:15).
Hanžek je opozoril, da je le teden dni pred dogajanji v Ambrusu vladna koalicija v razpravi o varuhovem letnem poročilu na seji komisije DZ za človekove pravice ter človekove pravice in enake možnosti zavrnila predlog priporočila vladi glede sprejetja strategije vključevanja Romov (poslušaj datoteka 2, 3:16).
Ombudsman je zavrnil tudi očitke, da naj bi opozarjal le na probleme Romov, ne pa večinskega prebivalstva. Tako je v poročilu za leto 2005 glede konfliktov v lokalnih okoljih zapisal, da se ob neukrepanju ali neučinkovitosti državnih institucij posamezniki zatečejo k samopomoči, kar je za pravno državo najslabša rešitev. "V poročilu je napisano, kam lahko pripelje ignoranca državnih organov," je dejal (poslušaj datoteka 2, 5:24).
Hanžek je še povedal, da so v uradu preverjali, ali so od Ambrušanov prejeli pritožbe glede razmer v romskem naselju. Dejal je, da so dobili le dve anonimni pismi z nestrpno vsebino. Zakon zahteva podpisane pritožbe, čeprav včasih naredijo tudi izjemo, če gre za tehtne pripombe oziroma če lahko na osnovi informacij iz pritožbe zadevo raziščejo. Varuh je dodal, da so od tedanjega okoljskega ministra Janeza Kopača v vednost dobili še pismo glede zbora krajanov Ambrusa, ki so ministra povabili na srečanje. (poslušaj datoteka 2, 6:24 do 8:22 in datoteka 4, 1:47).
Ombudsman je tudi spomnil, da je bila vladna koalicija zelo dobro seznanjena z razmerami v Ambrusu. "Ljudje iz Ambrusa so se leta 2004 s takratnim opozicijskim poslancem Janezom Janšo sprehajali po Ljubljani." Če je po volitvah vlada ta problem pospravila v predal, to ni problem varuha, ampak političnih strank, je dodal.(poslušaj od 8:42 do konca posnetka v datoteki 2)
Zvočni posnetek novinarske konference je na voljo na spletni strani Varuha v rubriki novinarske konference.
