Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je na novinarski konferenci predstavil nekatere konkretne probleme in primere, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem obdobju, podrobno pa je predstavil problematiko, povezano z davčnimi postopki in s po vojni pobitimi osebami. Letos je bilo do konca oktobra na varuha naslovljenih skupaj 2752 pobud oziroma za 1,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Glede urejanja problematike po vojni pobitih je varuh poudaril, da je potrebno obeležiti vsaj večja množična grobišča ter dokončati osrednja obeležja in se odločiti o ureditvi ostalih grobišč. Po Bizjakovem mnenju je nujno opraviti simbolni pogreb vseh tistih, ki so pokopani v posameznem grobišču, za kar je najprimernejši trenutek po postavitvi obeležij. Pomembno je tudi sestaviti spiske po vojni pobitih oseb, saj obstoječe arhivsko gradivo ne bo dalo zadovoljivega odgovora na to, kdo je vse bil usmrčen in kje. Tudi na ta način jim je potrebno vrniti imena, saj ljudi ni dopustno obravnavati kot številke, je menil varuh. Takšni spiski bi bili lahko tudi osnova za nadaljnja upravna dejanja, npr. za izdajanje mrliških listov, in sicer brez kakršnegakoli vnaprejšnjega dokazovanja, da je nekdo dejansko v tem času bil ubit.
Ureditev obeležja in slovesnost ob tem v Mariboru je po Bizjakovem mnenju pokazala, da znamo na ustrezen civilizacijski način brez politizacije razrešiti tovrstna vprašanja. Varuh je hkrati opozoril, da postopki glede urejanja teh vprašanj ne tečejo dovolj hitro, zato se je odločil, da še z nekaterimi drugimi aktivnostmi prispeva k njihovi pospešitvi. Tako bi morali določiti način ravnanja s posmrtnimi ostanki ob morebitnih nadaljnjih najdbah in ugotoviti, ali lahko iz arhivov prizadeti izvejo o okoliščinah, v katerih so umrli njihovi svojci. Del teh vprašanj bi se lahko uredil z zakonom o vojnih grobiščih, ki je v zakonodajnem postopku, ki pa sicer ne razrešuje vseh vprašanj, da bi služil kot zakonska podlaga za vse aktivnosti, povezane s temi vprašanji.
Varuh je ponovno opozoril na potrebno po čimprejšnjem sprejetju zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Na sestanku z ministrom za delo se je varuh dogovoril, da je potrebno oživiti delo vladne komisije za ureditev grobišč in dopolniti njeno članstvo ter jasno opredeliti vse njene pristojnosti.
V pogovorih s predstavniki Davčne uprave RS pa je varuh izhajal iz sklepov DZ, ki jih je sprejel ob obravnavi ombudsmanovega letnega poročila. DZ je vladi naložil, naj zagotovi, da bo davčna uprava skrajšala dolgotrajne davčne postopke, da bo o pritožbah na prvostopenjske davčne odločbe odločala v zakonskem roku ter izenačila zavezance in državo glede plačila zamudnih obresti.
Varuh je poudaril, da število pobud z davčnega področja iz leta v leto narašča, kar je pričakovano in normalno, saj je pri sorodnih ustanovah v drugih državah pripad z davčnega področja eden največih. Tudi pri nas je precej problemov na tem področju; varuh je opozoril na roke pri drugostopenjskem odločanju, na vrstni red odločanja pri dohodninskih zadevah ter na vprašanja, povezana z izterjavo davčnega dolga. Pri postopkih na drugi stopnji oz. pri odločanju o pritožbah na prvo stopnjo odločbe so še vedno zaostanki. Glede prisilne izterjave davčnega dolga je varuh opozoril na problem, da prepozna uvedba postopka pripelje marsikaterega davčnega zavezanca v položaj, ko davčnega dolga ne more poravnati. Opozoril je tudi na problem zamudnih obresti, ki večinoma predstavljajo bistveni del dolga. Na račun obresti se namreč v relativno kratkem času do uvedbe prisilne izterjave nabere velik dolg, tako da ga mnogi zavezanci ne morejo poravnati. Zaradi tega je ažurnost izterjave velik problem, je dejal varuh in dodal, da so na to že opozarjali.
