Slaba odzivnosti vlade in parlamenta na opozorila urada varuha človekovih pravic glede reševanja znanih sistemskih problemov človekovih pravic v Sloveniji je dejansko oblika njihovega sistematičnega kršenja, saj so problemi na področju uveljavljanja človekovih pravic v Sloveniji posledica slabega delovanja države, je na novinarski konferenci ob predstavitvi že četrtega letnega poročila opozoril varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Poudaril je, da sta uveljavljanje nekaterih človekovih pravic in njihovo varstvo v Sloveniji zaradi nesprejetja nujno potrebnih zakonov, pomembnih za varstvo človekovih pravic, onemogočena in otežena. Omenjeno poročilo je Bizjak z željo, da bi ga parlament čim prej obravnaval, danes izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Varuhovo poročilo '98 pa je dostopno tudi na internetu na naslovu http://www.varuh-rs.si.

V tokratnem poročilu varuh poleg problematičnosti področij, na katere opozarja že vrsto let, posebno pozornost še zlasti namenja pravni varnosti, delovanju javne uprave, dostopnosti do informacij javnega značaja ter vzpostavljanju učinkovitih pritožbenih možnosti.

Urad varuha človekovih pravic je minulo leto prejel 3448 pobud ali za 16 odstotkov več kot leto poprej. Podobno kot v predhodnih letih se je tudi lani največ zadev nanašalo na sodne in policijske postopke (881 pobud oz. 26,3 odstotka) ter upravne zadeve (697 pobud oz. 20,8 odstotka vseh zadev). V lanskem letu se je število prejetih pobud v primerjavi z letom poprej najbolj povečalo s področja omejitve osebne svobode, in sicer za dobrih 66 odstotkov, za dobrih 60 odstotkov pa se je povečalo število pobud s področja delovnopravnih zadev. Urad je upad zabeležil le na področju okolja in prostora, na katerega se je nanašalo 21 odstotkov manj zadev kot leta 1997.

Glede regijske zastopanosti pa je lani največ pobud odpadlo na Osrednjo slovensko regijo, in sicer 1052 zadev oz. 31,4 odstotka vseh prejetih pobud (od tega jih je bilo 815 z ljubljanske upravne enote), s 14,8 in z 12,5 odstotka pa ji sledita Podravska in Savinjska regija. Sicer pa so v uradu varuha lani v primerjavi z letom poprej zabeležili povečanje števila pobud iz vseh regij, izjema je le Pomurje, sicer pa so največje povečanja pripada zabeležili iz Zasavske regije (42,3 odstotno povečanje) ter iz Koroške in Osrednje slovenske regije s 36,8 in z 21,5 odstotnim povečanjem pripada.

Skupaj z ostanki iz minulih let je urad varuha lani obravnaval 3980 zadev, od tega jih je bilo ob koncu leta 3505 zaključenih, kar je za 4,9 odstotka več v primerjavi z letom poprej. Izmed omenjenega števila zaključenih zadev jih je bilo utemeljenih ali delno utemeljenih 771 zadev oz. 22 odstotkov vseh zaključenih pobud. Varuh ob tem ugotavlja, da je delež utemeljenih pobud v lanskem letu, v primerjavi z letoma 1995 in 1996 nekoliko manjši, v primerjavi z letom 1997 pa je utemeljenost pobud ostala na približno enaki ravni. V uradu varuha menijo, da je v primerjavi s sorodnimi institucijami ta delež razmeroma velik.

Številni konkretni problemi, s katerimi se posamezniki srečujejo, imajo svoje korenine v nepopolni in zastareli zakonodaji, ki ni prilagojena veljavnim pravnim temeljem in dejanskemu stanju v družbi, poudarja Bizjak in dodaja, da sprejemanje potrebnih zakonov poteka prepočasi, izvedena pa tudi še ni uskladitev z ustavo. Varuh ob tem opozarja, da bo tudi postopek prilagajanja slovenske zakonodaje z evropskimi standardi prinesel nove praktične probleme ob uvajanju novih predpisov.

Po Bizjakovih besedah bo potrebno sprejeti številne zakone, ki bi prispevali k uspešnejšemu varstvu pravic kot tudi izboljšanju pravne varnosti in formalnega varstva pravic, kot so zakon o delovnih razmerjih, zakon o obveščevalno-varnostni dejavnosti, zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, zakon, ki bo sistematično uredil varstvo prvic in zdravljene oseb z duševnimi motnjami proti njihovi volji, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, zakon o tujcih in o azilu, podrobnejša ureditev številnih postopkov s področja socialne varnosti, brazplačna pravna pomoč, vzpostavitev priživninskega sklada, sklad za povračilo škode žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, spremembe in dopolnitve organizacijskih zakonov s področja pravosodja, ureditev pritožbene možnosti na področju zdravstva ipd.

Osrednji problem delovanja državnih organov, ki pomeni tudi očitno kršitev pravic številnih ljudi, so po Bizjakovih besedah nerazumno dolgotrajni postopki v upravi in sodstvu. Zaostanki v sodnih postopkih še vedno ostajajo eden najresnejših problemov na področju spoštovanja človekovih pravic v državi, meni Bizjak in dodaja, da se je skupno število nerešenih zadev v minulem letu celo povečalo. Po podatkih varuhovega urada so največji zaostanki na večini okrajnih sodišč, delovnih in socialnih sodiščih, upravnem sodišču ter upravnem oddelku vrhovnega sodišča. Glede zaostankov v upravnih postopkih pa po besedah varuha za večino upravnih postopkov velja splošni dvomesečni rok za odločitev, medtem ko za denacionalizacijske postopke velja enoletni rok. Po Bizjakovih besedah je skrb zbujajoče, da se jasne zakonske določbe kršijo in da z leti ne prihaja do izboljšanj.

Varuh ob tem opozarja, da bo še naprej treba posebno pozornost posvečati različnim oblikam socialnih problemov, v okviru katerih zlasti izstopajo primeri socialne izključenosti zaradi dolgotrajne brezposelnosti in primeri revščine. Varuh ob tem še zlasti opozarja na občutljiv položaj otrok v družinah, ki se srečujejo z omenjenimi problemi.

Odzivnost organov na varuhove pozvedbe ter druge zahtevke Bizjak ocenjuje kot dobre, kljub temu, da se v uradu srečujejo s posameznimi primeri neodzivnosti ali počasnega in izmikajočega odgovarjanja na zahtevke. Na neustrezno odzivnost je varuh v večih primerih naletel pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (glede postopkov v zvezi s t.i. vojnimi zakoni), uprava za varstvo narave v okviru ministrstva za okolje in prostor se ni odzvala vse do intervencije pri ministru, na težave z odzivnostjo so v uradu varuha v posameznih zadevah naleteli tudi pri kulturnem ministrstvu (denacionalizacijska zadeva), pa tudi pri obrambnem in zdravstvenem ministrstvu, škofjeloški izpostvi davčnega urada, ljubljanskem in mariborskem stanovanjskem skladu ter pri nekaterih manjših občinah. Na neodzivnost pa je varuh naletel celo v uradu predsednika vlade in pri generalnem sekretarju vlade, čeprav je vlada s svojim sklepom posebej opozorila ministrstva na zavezanost odgovarjati varuhu.