Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v okviru projekta Soočimo se z diskriminacijo, ki ga izvaja v sodelovanju z avstrijskim Inštitutom za človekove pravice Ludwig Boltzmann, včeraj pripravil mednarodno konferenco, namenjeno etiki javne besede, z naslovom Besede so dejanja, govor jih poganja - diskriminatorni in sovražni govor. Hanžek je opozoril, da je sovražni govor odvisen od konteksta moči in težnje po prevladi.
Hanžek je v svojem prispevku spregovoril o kričavem in modernem rasizmu ter vlogi političnega in medijskega polja pri njunem ustvarjanju in ohranjanju. Opozoril je na to, da predvsem politiki pogosto ne razumejo pomena izgovorjenih besed oziroma učinkov, ki jih te lahko imajo. Dejal je, da se je pomembno postaviti v vlogo tistega, ki je diskriminiran, da bi lažje razumeli pojav diskriminacije in učinke naših dejanj. Opozoril je na to, kako nevaren je diskriminatorni govor za družbeno kohezijo, iz česar izhaja tudi vrsta priporočil Sveta Evrope in Združenih narodov, ki tak govor odsvetujejo ali celo prepovedujejo.
Vodja raziskav na Evropskem centru za monitoring rasizma in ksenofobije (EUMC) Alexander Pollak je spregovoril o diskriminaciji v javnem govoru in med drugim poudaril, da mediji igrajo bistveno vlogo pri opredeljevanju problemov, ki zadevajo javnost. Opozoril je na to, da se s spremenjeno družbeno strukturo spremenijo tudi izrazne oblike, pri čemer bistveno vlogo odigrajo množični mediji. Rešitev vidi v nadziranju govora, predvsem analiziranju medijskih besedil, saj bi s tem lažje presojali in odkrivali sovražni govor. S pravnega vidika je o sovražnem govoru spregovoril Andraž Teršek. Pojasnil je, da je sovražni govor delno reguliran v ustavnih in kazenskih določbah, pri tem pa opozoril, da je pravo zadnje zatočišče za odpravljanje sovražnega govora, saj lahko zloraba regulacije resno poseže v svobodo izražanja.
Popoldanski del konference je bil namenjen delavnicam o pravnih vidikih sovražnega govora, o tem, kaj lahko storimo zoper sovražni govor v realnem in virtualnem prostoru, ter o analizi diskurzov in sovražnem govoru. Konferenca se je zaključila s poročili in ugotovitvami iz zgoraj omenjenih delavnic, ki so podale precej podobne zaključke.
Sporočilo konference je bilo tako zelo jasno. Za razpoznavanje in odpravljanje sovražnega govora je najpomembnejše ozaveščanje ter povezovanje vladnih in nevladnih organizacij. Zgolj to lahko ustvari kritično maso, ki bo znala razpoznati in se odzivati na sovražni in diskriminatorni govor ter tako stopila na pot k strpnejši družbi.
