Kaže, da tudi sistem pluralne pravne države, vključno z institucijami, ki naj bi nas varovale pred varuhi, sam po sebi še ne zagotavlja njihove politične neodvisnosti, zato vidim poslednjo garancijo za neodvisnost varuhov človekovih pravic v visoki kakovosti in argumentiranosti njihovih stališč ter njihovi odločnosti upreti se vsakemu poskusu, da bi jih določena politična opcija vpregla v svoj voz, je v uvodu Letnega srečanja volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov (IOI) dejal zaslužni profesor ljubljanske Pravne fakultete Ljubo Bavcon. Poleg Bavcona so udeležence v uvodu pozdravili še predsednik državnega zbora Borut Pahor, pravosodni minister Ivan Bizjak in namestnik predsednice ustavnega sodišča Janez Čebulj. Srečanje v Ljubljani, ki se ga udeležuje 62 evropskih ombudsmanov in njihovih predstavnikov iz 27 držav, bo trajalo do sobote.
Slovenija je v 80. letih veljala za eno liberalnejših držav v tem delu Evrope, vseeno pa se področju varovanja človekovih pravic ni namenjalo posebne pozornosti, je povedal predsednik DZ Pahor. Eden znanilcev sprememb na tem področju je bil Svet za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil Ljubo Bavcon. Pričakovanja glede varovanja človekovih pravic so se v začetku 90-ih dvignila, leta 1993 je bil v Sloveniji sprejet zakon o varuhu človekovih pravic, leto kasneje pa smo dobili prvega varuha, je udeležencem pojasnil Pahor. Po njegovem je prvi varuh - sedanji pravosodni minister Bizjak - dal institutu varuha pomemben pečat, večjih težav z vpletanjem politike v svoje delo pa ni imel. Enako je po njegovem mnenju tudi danes, poleg tega pa državni zbor varuhovim letnim poročilom namenja veliko pozornost.
Drugačnega mnenja o tem je bil Bavcon, ki je med drugim omenil, da sta "vlada in parlament do nedavnega ravnodušno odlagala preučitev in razpravo o varuhovih letnih poročilih, nedavno pa se je zgodilo, da je moral slovenski ombdusman Matjaž Hanžek poročati o delu svojega urada pred skoraj prazno dvorano državnega zbora". Sicer pa je tudi Bavcon spregovoril o Svetu za varstvo človekovih pravic, ki je po njegovem opravljal naloge prvega ombudsmana v Sloveniji in postavil temelje za današnje delovanje varuhovega urada. Kot je pojasnil, so v začetku člani sveta s precejšnjim nezaupanjem sprejeli sklep tedanje socialistične zveze o ustanovitvi posebnega organa za varstvo človekovih pravic, vendar je bil dvom neupravičen, saj je svet lahko deloval neodvisno.

Po njegovih besedah je moral svet tudi po osamosvojitvi opozarjati na varovanje človekovih pravic, saj se je pokazalo, da vzpostavitev pravne države ni zagotavljala spoštovanja teh pravic, nosilci politične moči pa so kazali apetite po obvladovanju ključnih represivnih mehanizmov države. Tako so se v nedavni preteklosti v Sloveniji ob vsaki priložnosti pojavljala prizadevanja, da bi si določene politične skupine pridobile nadzor nad policijo, tožilstvom in tudi ombudsmanom, je udeležencem srečanja brez dlake na jeziku povedal Bavcon in dodal, da tudi danes ni videti, da bi bila politična neodvisnost v naši državi kaj bolj cenjena pri delovanju nosilcev najpomembnejših družbenih mehanizmov, "ki jim rečemo tudi zavore in ravnotežje". Med drugim je v nagovoru omenil tudi položaj v ZDA, kjer se širijo pooblastila organom državne represije na račun človekovih pravic, "čeprav se je proti terorizmu treba boriti", ob čemer je Bavcon poudaril - "boj proti terorizmu da, toda ne s terorističnimi sredstvi".

Minister Bizjak, ki je bil, kot rečeno, prvi slovenski varuh človekovih pravic, je bil kratek, poudaril pa je, da absolutne neodvisnosti v realnem svetu ni, ob čemer je izpostavil, da pri uresničevanju ombudsmanove neodvisnosti vseeno ne gre pretiravati tudi v nasprotni smeri, saj brez stikov s politiko institut varuha ne bi imel pravega učinka. Janez Čebulj pa je predstavil ustavno-pravni položaj varuha v Sloveniji.

Regionalni podpredsednik evropskega dela IOI Herman Wuyts je povedal, da je današnja Evropa vse bolj povezana, ne samo na ravni Evropske unije, ampak tudi v drugih okvirih, tako tudi glede varovanja človekovih pravic. Omenil je oktobrsko letno srečanje direktorjev posameznih regij IOI v Tuniziji, kjer so med drugim govorili o sodelovanju med regijami, ki je bilo določeno kot prioriteta. Poudaril je, da je neodvisnost ombudsmana absolutni predpogoj, da lahko institut sploh obstaja. Predstavil je urejenost institutov ombudsmana v posameznih evropskih državah, pri čemer je glede Slovenije dejal, da je varuh avtonomna oseba, neodvisna od državnih organov, kar ne velja za nekatere njegove kolege iz drugih držav. Kot glavno poslanstvo ombudsmana pa je Wuyts izpostavil nadzor nad tremi vejami oblasti - zakonodajno, izvršno in sodno.

Glavna tema srečanja, ki ga v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International ombudsman institute - IOI) in ob podpori službe vlade za evropske zadeve organizira urad varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, je neodvisnost instituta ombudsmana, čemur bo na srečanju namenjena največja pozornost. Na rednem letnem srečanju članov IOI bodo tudi izvolili novo vodstvo in pregledali dosedanje delovanje.

Korenine institucije ombudsmana sicer segajo v leto 1809, ko je bil na Švedskem ustanovljen predstavnik za pravičnost, mnogo kasneje pa so jo posvojile tudi druge Skandinavske države - Finska leta 1919, Danska 1955 in Norveška leta 1962. Do leta 2001 se je institucija varuha na nacionalni ravni razširila v približno 110 držav sveta, v mnogih pa poznajo tudi regionalne, mestne in provincialne ombudsmane. Udeleženci ljubljanskega srečanja so sicer ombudsmani "vseh vrst".