Hrvaški ombudsman (pučki pravobranitelj) Ante Klarić je bil danes na enodnevnem delovnem in povratnem obisku pri varuhu človekovih pravic Ivanu Bizjaku. Ugledni gost iz Hrvaške se je pogovarjal z vodstvom državnega zbora, sprejela sta ga podpredsednik DZ Andrej Gerenčer in predsednica parlamentarnega odbora za notranjo politiko Darja Lavtižar Bebler ter predsednik ustavnega sodišča RS France Testen, pogovarjal pa se je tudi s predsednikom vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerjem. Na uradu slovenskega varuha pa so se namestniki obeh ombudsmanov pogovarjali o praktičnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu, o načinu obravnave pobud ter komunikacije s posamezniki, ki se obračajo na urade, kar je, kot sta oba poudarila, izjemno pomemben vidik tovrstnega sodelovanja.

Ombudsmana Ivan Bizjak in Ante Klarić sta obiskala tudi Slovensko tiskovno agencijo in se pogovarjala z direktorjem STA Tadejem Labernikom in odgovorno urednico Željko Zagorac. Hrvaški ombudsman Klarić je pri tem posebej izpostavil nekatera vprašanja oziroma težave, s katerimi se srečuje in s katerimi se na njegov urad najpogosteje obračajo ljudje, ker menijo, da so jim kršene njihove pravice.
Posebej je poudaril, da je največji del kršitev človekovih pravic na Hrvaškem nastal kot posledica vojne. To so predvsem problemi beguncev in izgnancev, prebivalcev, ki so se morali izseliti v druge kraje, in tistih, ki so v vojni izgubili svoje najbližje in še vedno živijo v begunskih centrih. Na Hrvaškem je še vedno precejšnje število Hrvatov iz BiH, za katere skrbi hrvaška država. To so težave, ki so nastale kot posledica vojne. Poleg teh težav pa so prisotni tudi drugi vsakodnevni problemi, ki so prav tako povezani z vojno in posledica vojnega stanja; veliko upokojencev, zaskrbljujoče število brezposelnih ter statusni problemi državljanov. Veliko je ljudi, ki še vedno živijo na stroške državnega proračuna. Vse to se kaže v vse večjem številu ljudi, ki se obračajo po pomoč na urad hrvaškega ombudsmana.

Po vojni in dogodkih, kot so etnično čiščenje, uničevanje prostora, genocid, kulturocid itd., in ki so na žalost zelo podobni tistim iz druge svetovne vojne na tleh Evrope, je danes potrebno graditi novo družbo, nove odnose, demokracijo, nov sistem ter poskrbeti za ljudi. Ti problemi so prisotni v vsakodnevnem delu urada hrvaškega ombudsmana, ne glede na že dosežene zavidanja vredne uspehe pri njihovem razreševanju. Po Klarićevi oceni so to dolgoročni problemi, ki ga čakajo tudi v bodoče in ki jih bo moral razreševati. Izpostavil je tudi dosežen napredek na nekaterih področjih, ki pa je po njegovih besedah prepočasen. Obenem pa je opozoril na probleme psihosocialnega značaja, zlasti pa na težavo, kako vzpostaviti sožitje. Del prebivalstva, ki je začelo vojno, se namreč še vedno ni sprijaznil z dejstvom, da živi v državi, ki ni srbska.

Glede današnjega obiska sta ombudsmana Bizjak in Klarić poudarila pomembnost izmenjave mnenj in izkušenj, saj je to obojestransko koristno za dejavnost obeh ustanov. Po Bizjakovi oceni ima današnji obisk kolega Klarića v Ljubljani dve težišči. Predstavili so mu položaj varuha v našem sistemu, v državnem zboru je tekla beseda o nekaterih vprašanjih glede povezave in odnosov med ombudsmanom in parlamentom. Na ustavnem sodišču so se pogovarjali o nekaterih vidikih uveljavljanja in spoštovanja človekovih pravic preko zakonodaje in ustavnosodne presoje zakonodaje. Glede slednjega je položaj obeh institucij podoben, obe lahko namreč predlagata zakone v ustavnosodno presojo, kar tudi uporabljata v svoji praksi, je dejal Ivan Bizjak.

Oba ombudsmana opozarjata tudi na nerazumno dolgotrajnost sodnih postopkov in veliko število nerešenih zadev na sodiščih. Tako je na hrvaških sodiščih okoli milijon nerešenih zadev, v naši državi pa jih je okoli pol milijona, je poudaril Bizjak. Pristojnosti ombudsmanov na tem področju so različne, te težave, ki so nam skupne pa so namreč tudi sestavni del tranzicijske problematike, je še povedal Ivan Bizjak.