Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik želi tudi po tej poti seznaniti javnost s korespondenco z dnevnikom Finance.
V komentarju z naslovom "Varuhinja in Pravna Država" (Finance 16. 7. 2008) se dr. Klemen Jaklič ponovno odziva na stališča varuhinje človekovih pravic in komentira odziv na njegove izjave v Odmevih nacionalne televizije. Tam je varuhinjo obtožil, da je v "primeru Penko" kot "nosilec javne oblasti" komentirala in celo delila vsebinske sodbe o prekomernosti posega in s tem vplivala na sodišče in odločanje neodvisnega sodnika. V odgovoru smo to obtožbo zavrnili, saj varuhinja ni nosilec oblasti in v svoji izjavi v ničemer ni komentirala dela sodišč ali sodnika. Pojasnili smo zakonske podlage, ki Varuhu človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) omogočajo posredovanje, kadar državni organi posegajo v ustavno varovane človekove pravice in dostojanstvo obravnavanih. Varuhinja se je odzvala le na nesorazmerno in javno predvajano uporabo policijskih pooblastil, razlogov za pridržanje; zahteve za hišno preiskavo in uvedbo predkazenskega postopka pa v obravnavanem primeru ni komentirala.
Komentar dr. Klemena Jakliča se veliki meri spušča v oceno pristojnosti Varuha, kot naj bi izhajale iz Zakona o varuhu človekovih pravic. Osnovna teza njegove razlage zakona je, da Varuh ne sme obravnavati ali komentirati zadev, ki so ali bi utegnile biti predmet sodnega postopka. Takšno ravnanje ocenjuje kot nasprotno zakonu in ustavi in kot ravnanje, ki bi, v kolikor bi postalo praksa, "razkrajalo pravno državo".
Določbe Zakona o varuhu človekovih pravic je seveda mogoče razlagati tako ali drugače, ožje ali širše. Sami menimo, da je treba zakon razlagati v duhu ustave in temeljne vloge Varuha, kot ga opredeljuje Ustava RS v 159. členu, to je varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Zakon daje Varuhu za opravljanje te naloge različna pooblastila. Nekaj jih je omenil komentator, vendar jih tolmači izrazito omejevalno. Ob tem je med drugim nekorektno citiral naše stališče v odgovoru, saj je v citatu o Varuhovi obravnavi sodnih postopkov, besedico "le" dodal sam in na tej podlagi v veliki meri utemeljeval domnevno nekorektnost naše razlage zakona o varuhu. Za boljše razumevanje odzivov varuhinje zato dodajamo še določbo drugega odstavka 9. člena, ki Varuhu daje možnosti, da "obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in za pravno varnost v Republiki Sloveniji". Na takšen način Varuh deluje in se tudi javno odziva ves čas, ne glede na to, za koga gre pri posegih v človekove pravice. Varuh se je z javno kritiko načina odvzema prostosti odzval tudi ob prvi aretaciji Ivana Zidarja (izjava z dne 20.02.08 "Osumljenci kaznivih dejanj v soju medijskih luči"), vendar takratna izjava ni naletela na tolikšen odziv in komentarje kot sedaj. Varuh se javno odziva na nedopustne posege v človekove pravice že vseh štirinajst let delovanja, vendar doslej ni še nihče zahteval, da mora v takšnih primerih molčati do zaključka vseh formalnih postopkov. Vedeti moramo, da je praktično vsak odnos ali kontakt med posameznikom in organi javne oblasti lahko predmet sodnega postopka.
Če bi obveljala teza avtorja, da Varuh ne sme komentirati nobenih zadev, ki so ali bi utegnili biti predmet sodnega postopka, je vprašanje, ali takšno institucijo potrebujemo in ali je še v skladu z njegovo ustavno vlogo. Menimo, da je takšna teza nesprejemljiva in tudi v nasprotju s trendi razvoja varuhov človekovih pravic (ombudsmanov in nacionalnih institucij za človekove pravice) v svetu, ki vse bolj dajejo poudarek varovanju človekovih pravic, in se ne posvečajo le delu državne uprave v ožjem pomenu (slabo upravljanje). Širšim pristojnostim varuhov človekovih pravic, vključno z njegovim preventivnim delovanjem, dajejo podporo tudi mednarodne institucije (OZN, Svet Evrope, EU).
Komentator se v svojih izjavah predstavlja kot zagovornik načel pravne države in neodvisnosti sodne veje oblasti. To njegovo pozicijo pa v veliki meri omaja njegov lastni pristop; ko ostro napade varuhinjo, ki je ocenila ravnanje policije in v ničemer ni posegla v komentiranje ravnanja sodišč, sam pa v tej zadevi popolnoma spregleda dejansko nesprejemljivo komentiranje dela sodnika s strani visokega predstavnika izvršilne veje oblasti - ministra za notranje zadeve. Zagovornik neodvisnosti sodne veje oblasti je bila v tem primeru varuhinja in ne komentator. Ob tem želimo poudariti, da je zavzemanje za pravno državo v pomenu kot ga razume avtor premalo, če gre le za to, da naj državni organi opravljajo svoje delo v skladu z zakoni in brez zunanjega nadzora. Potrebno se je zavzemati za demokratično pravno državo, ki vključuje vsaj še delovanje neodvisnih medijev, civilne družbe in neodvisnih državnih nadzornikov, med katere sodi tudi Varuh.
***
V svojem odmevu ("Urad varuhinje človekovih pravic znova laže!", Finance, 18. 7 2008, stran 11) je Stanislav Kovač prekoračil vse mere dostojnosti. Ponavlja že izrečene polresnice, na katerih utemeljuje svoje neutemeljene zaključke o domnevnih lažeh. Na njegove navedbe smo že odgovorili (Finance, 16.07. 2008), zato k temu nimamo česa dodati. Poleg samovoljnega interpretiranja posameznih izjav si je privoščil tudi osebne diskvalifikacije varuhinje, ki dajejo dovolj podlage za sodni pregon. V tem prispevku med drugim vztrajno ponavlja, da se je varuhinja v primeru Penko odzvala "s protestno izjavo", čeprav iz besedila in naslova sporočila, ki je bilo objavljeno na spletni strani Varuha (http://www.varuh-rs.si/index.php?id=48) dne 02.07.2008, ni nobene podlage za takšen zaključek. Če bi uporabili avtorjev besednjak, bi morali reči, da zopet laže. Avtorja prispevka (ali urednika?) pa bi radi opozorili, da je sintagma v besedilu naslova "Urad varuhinje človekovih pravic znova laže!" jasen indikator (ne)poznavanja Varuha človekovih pravic RS (institucije) in varuha človekovih pravic (funkcije), saj je "urad varuhinje človekovih pravic" le organizacijska oblika službe Varuha in ne uradni naslov institucije.
***
Na koncu se lahko vprašamo, kaj je cilj usklajenih medijskih napadov na institucijo Varuha človekovih pravic in varuhinjo osebno. Ali to, da bi molčali in se ne bi več oglašali, kadar bomo menili, da so represivni organi izvršilne veje oblasti, med katere gotovo sodi tudi policija, prekoračili svoje pristojnosti? Javnosti zato sporočamo, da bo Varuh svojo ustavno in zakonsko nalogo opravljal še naprej, ne glede na to, kako se bodo odzivali mediji in aktualna oblast.
