Oblike nestrpnosti se nenehno spreminjajo, njena vsebina pa ostaja enako usodna. Vselej se nestrpnost začne nedolžno, ponavadi z neslanimi šalami, konča pa se z uničenjem drugačnih, je na omizju v mariborski Sinagogi opozoril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Ob tem je poudaril, da je absolutna svoboda izražanja prvi korak k popolni nesvobodi.
Po besedah Hanžka se Slovenija in tudi druge evropske države nenehno soočajo z vselej aktualnim vprašanjem, kje je meja med svobodo in prepovedjo. "Mejo svobode izražanja najbolj natančno določa svoboda drugega," je dejal Hanžek in opozoril na nekatere najbolj očitne znake nestrpnosti, kot so stereotipi, posmeh in pripisovanje krivde brez tehtnega razloga.
Orisal je še razliko med evropskim in ameriškim modelom pravice do izražanja oziroma svobode govora. Ameriški temelji na popolni svobodi govora, evropski pa omejevanje svobode govora omogoča, in sicer na podlagi zgodivinsko oblikovanih demokratičnih načel - omejuje ga 10. člen Konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah.
"Takoj ko sprejmemo koncept, da je nekdo, ki je drugačen od nas, ovira našemu razvoju, smo se podali na pot izključevanja in uničenja," je menil Hanžek. Ob tem je "priznal", da je nestrpen do nestrpnosti. "Svojo nestrpnost opravičujem z dejstvom, da nas tudi Svet Evrope zavezuje k nestrpnosti do nestrpnosti."
V zvezi s problematiko nestrpnosti je Hanžek posebej opozoril na spoštovanje 63. člena ustave, v katerem je zapisano, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.
Hanžek tudi ni pozabil opozoriti, kaj je zapisano v 300. členu kazenskega zakonika, ki določa kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo.
Letos so se pri Varuhu problematike nestrpnosti lotili na nekoliko drugačen način. Po varuhovih besedah skušajo najti primere pozitivne prakse. Pri tem sodelujejo tudi z avstrijskim inštitutom za človekove pravice, s katerim bodo s pomočjo EU izvedli twinning projekt. Posebno pozornost namenjajo prav vprašanju, kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom.
Pri Varuhu človkeovih pravic RS so sicer konec januarja letos tudi predstavili knjigo Mi in oni - nestrpnost na Slovenskem, s katero so zaključili projekt Jara kača nestrpnosti, ki je v obliki razstave o nestrpnosti od osamosvojitve naprej gostoval po Sloveniji.
Mariborska Sinagoga je današnje omizje pripravila v okviru cikla prireditev z naslovom Strpnost, različnost, sožitje. Hanžku je prisluhnilo približno 40 ljudi, med njimi tudi učenci nekaterih mariborskih osnovnih šol.
