V zadnjih dneh sta v različnih medijih Varuh človekovih pravic RS (Varuh) in varuhinja človekovih pravic omenjana kot visoki državni organ, ki naj bi se zavzemal za pospešitev upravnih postopkov za podjetnika, ki ga sumijo kaznivega dejanja trgovanja z ljudmi.
Vlogo Varuha oziroma varuhinje dr. Zdenka Čebašek – Travnik v tej zadevi smo že pojasnili tistim medijem, ki so se obrnili na nas. Dodali smo bolj obširna pojasnila o pooblastilih in načinih delovanja Varuha, ki bi lahko koristila novinarjem pri oblikovanju prispevkov v omenjenem primeru. Žal ugotavljamo, da z zakonom in drugimi akti določeno delo Varuha medijem ni dovolj znano. Težko si namreč predstavljamo, da bi sicer objavljali neresnične in zlonamerne trditve, ki krnijo ugled institucije, ki si prizadeva za varovanje pravic ljudi. Zato želimo na tem mestu pojasniti načine dela Varuha in njegovo vlogo v omenjenem primeru.
Varuh je januarja letos prejel pobudo delodajalca, da naj bi Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), konkretno slovensko diplomatsko – konzularno predstavništvo (DKP), zavlačevalo s postopkom vročitve dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve, ki ga je izdala pristojna upravna enota. Kot vedno, ko prejmemo pobudo, v kateri pobudnik zatrjuje, da mu je neki organ kršil pravice, smo tudi v tem primeru naredili poizvedbo in jo naslovili na MZZ.
Na Varuha se lahko obrne vsakdo, ki meni, da so mu z aktom državnega organa ali organa lokalne skupnosti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine in poda pobudo za začetek postopka. Tega začnemo, če je zadeva v naši pristojnosti. Trditve, ki jih navajajo pobudniki, vzamemo za izhodišče postopka, v okviru katerega zbiramo tudi druge relevantne informacije. Tako običajno s poizvedbami pridobimo informacije, ki nam pomagajo čim bolj celostno razumevanje situacije. To smo storili tudi v tem primeru, saj je naša naloga varovati pravice posameznika v odnosu do državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, med katere spada tudi slovensko DKP.
Zakon o varuhu človekovih pravic določa, v katerih primerih lahko obravnavo pobude zavrnemo, v vseh ostalih primerih jo vzamemo v obravnavo. Varuh nima nobene pravice, da sam ugiba, ali ima oseba, ki je vložila pobudo, kriminalni dosje in podobno. Če pa pri zbiranju informacij naleti na občutljive podatke, le-te preveri pri pristojnih organih, saj ravno takšni podatki pomembno prispevajo k oblikovanju odgovora pobudniku.
Poudarjamo, da se Varuh s poizvedbo na MZZ ni zavzemal za hitrejše upravne postopke, kot se to poskuša prikazati v medijih, pač pa so ga, kot vedno v podobnih primerih, poleg drugega zanimali razlogi za relativno dolgotrajen postopek. Med drugim je ugotovil, da MZZ oziroma DKP z odklonitvijo vročitve izdanega dovoljenja za prebivanje tujcem skuša zaščititi človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov, za katere domneva, da so žrtve trgovine z ljudmi. Dolgotrajnost postopka v tem primeru torej ni predstavljala morebitne zlorabe oblasti, kar je Varuh po zakonu dolžan preverjati.
Varuh je torej tudi v tem primeru opravljal zgolj svoje z zakonom določene naloge. Ker se v medijih pojavljajo insinuacije o njegovi vpletenosti v kriminalna dejanja, se s tem posredno škoduje ljudem, ki jim Varuh s svojim posredovanjem lahko pomaga obvarovati ali uveljaviti njihove pravice.
