Pobudnica je poslala varuhu človekovih pravic v vednost pismo, naslovljeno Ginekološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani. V pismu opisuje neprizadeto in hladno ravnanje zdravstvenega osebja ginekološke klinike, ko je izgubila otroka in je bila njena nosečnost prekinjena. V hudi duševni stiski je ostala sama v okolju podobno trpečih sovrstnic. Zdravstvenemu osebju je očitala odziv z neprimernimi pripombami, ko "vendar ni šlo za ruvanje zoba ali operacijo slepiča". Pismo je napisala v upanju, da bo v prihodnje odnos zdravstvenega osebja do bolnic prijaznejši in bolj razumevajoč.

V posredovanju smo ginekološko kliniko opozorili na čustveno obarvano pismo nedvomno močno osebno prizadete pobudnice. Predlagali smo skrbno in pozorno obravnavo pobudničinih ugotovitev in stališč ter prosili, da nas seznanijo z odgovorom, ki ga bodo namenili pobudnici.

Ginekološka klinika se je na pismo nemudoma odzvala. V odgovoru je strokovna direktorica najprej izrazila pobudnici obžalovanje zaradi neprijetne izkušnje v času njene hospitalizacije na ginekološki kliniki in se zanjo tudi opravičila. S pisanjem pobudnice so seznanili vse, ki so sodelovali pri njeni obravnavi tako ob sprejemu na oddelek, kot tudi medicinsko sestro, ki je bila v nočni izmeni in ekipo v operacijski sobi. Odgovor ginekološke klinike potrjuje, da se zaposleni v zdravstvu - zdravniki in medicinske sestre premalo zavedajo pomena psihične obravnave bolnika. Dostikrat delujejo preveč ozko strokovno, ukvarjajo se z diagnozo in postopkom, ki ji sledi, ko pa je treba nuditi psihično podporo bolnici v duševni stiski, pa pogosto zatajijo. V bodoče bodo bolnicam v podobnih primerih ponudili pomoč psihologa, medicinske sestre pa bodo vključili v izobraževanje, da bi bolnicam, ki potrebujejo psihično pomoč, znale pomagati.

Ravnanje ginekološke klinike ob pismu njihove bolnice zasluži vso pohvalo. Hiter, korekten in primeren odziv bolnišnice žal, kot sicer kažejo izkušnje, ni pravilo na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti. Ginekološka klinika pa se je odzvala z izrazi obžalovanja in opravičilom pobudnici, ko je hkrati sprejela ukrepe, da bi se podobna izkušnja več ne ponovila.