Varuh človekovih pravic je pripravil 4. mednarodno konferenco Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah, s poudarkom na sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov, ki se je odvijala 15. septembra 2017 na Ljubljanskem gradu v Ljubljani.
Častni pokrovitelj dogodka je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
- POROČILO: Na mednarodni okoljski konferenci kritično do sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah
- Program konference
- Deklaracija o sodelovanju na področju okolja in človekovih pravic
Pravica do zdravega in varnega življenjskega okolja je ena izmed temeljnih človekovih pravic, zapisanih v ustavi številnih držav, tudi v slovenski. Postaja mednarodno prepoznana, že danes kot pravica do življenja, pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica dostopa do informacij javnega značaja in do obveščenosti.
Okolje je naš dom, vendar zanj ne skrbimo najbolje. S čedalje pogostejšimi nepremišljenimi posegi usodno krnimo kakovost zraka, vode in zemlje, s tem pa vplivamo na zdravje ljudi in živali ter kakovost pridelane hrane. Pravično do vseh prihodnjih rodov bi bilo, da bi potrebe sedanjega človeškega rodu zadovoljili tako, da ne bi ogrozili njihovih možnosti za kakovostno življenje in pravice do zdravega življenjskega okolja.
Namen srečanja slovenskih strokovnjakinj in strokovnjakov, predstavnic in predstavnikov državnih organov, odgovornih za okoljska vprašanja, civilne družbe ter Varuha človekovih pravic RS in ombudsmanov iz nekaterih držav je bil ugotoviti morebitna razhajanja med pravicami na eni strani ter sistemskimi rešitvami in praktičnimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja na drugi strani.
Konferenca je poskušala odgovoriti na vprašanji, ali država zagotavlja uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja tudi z udeležbo javnosti pri oblikovanju in sprejemanju okoljskih predpisov ter kako zadosti zlasti načelom transparentnosti, določnosti in dostopnosti.
Po uvodnih prispevkih in razpravah so udeleženci poskušali strniti ugotovitve in oblikovati priporočila za odpravo razhajanj med zavezami držav, podpisnic mednarodno zavezujočih standardov spoštovanja človekovih pravic (tudi Aarhuške konvencije). Ombudsmani pa so oblikovali mrežo ombudsmanov na področju okolja in človekovih pravic ter se zavezali k vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja, izmenjavi znanj, spoznanj in izkušenj ter dobrih praks za nadaljnji razvoj oblik odzivanja ombudsmanov na področju okolja.
