3.1. OBLIKE IN NAČINI DELA

3.1.1. Odnosi z javnostmi

Naloga varuha človekovih pravic je poleg reševanja konkretnih pobud tudi opozarjanje, obveščanje in ozaveščanje javnosti o kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako VČP vstopa v javno razpravo, se odziva na pereča vprašanja ter opozarja na kršitve.

Zato je poglavitna naloga odnosov z javnostmi komuniciranje med organizacijo in njenimi javnostmi. Varuh človekovih pravic to počne na različne načine, s pomočjo medijskih prispevkov, letnih poročil, posebnih poročil, biltena, novinarskih konferenc, spletne strani, promocijskega gradiva ipd. Tudi v letu 2003 se je posvetil tistim javnostim, ki se redkeje obračajo na VČP. Kajti odsotnost pobud ne pomeni nujno odsotnosti problemov, temveč je lahko ravno obratno. Vzroki za odsotnost pobud so ponavadi slaba obveščenost o pravicah, nepoznavanje sistema, pomanjkanje zaupanja v družbo, strah itd. Zato so bili odnosi z javnostmi tudi v letu 2003 usmerjeni predvsem k šibkejšim družbenim skupinam.

Odnosi z javnostmi usmerjeni predvsem k šibkejšim družbenim skupinam
V informacijski družbi, kjer so posamezniki še posebej odvisni od virov informacij, lahko govorimo tudi o informacijsko revnejših segmentih družbe, ki jim potrebne informacije, da bi si lahko zagotovili lastne pravice, oziroma da bi vedeli kako si pomagati, umanjkajo. Predstavniki teh skupin imajo ponavadi slabši dostop do množičnih medijev in predvsem do novih elektronskih medijev, ki so v 21. stoletju postali okno v svet in prva referenca za iskanje potrebnih informacij. Informacijsko revni posamezniki so ponavadi predstavniki marginaliziranih skupin, ki imajo že avtomatično slabši položaj, poleg tega pa ne poznajo oziroma niso poučeni o možnostih za izboljšanje svojega življenja ali o možnostih po uveljavitvi svojih pravic.

Glavni namen varuha pri namenjanju pozornosti šibkejšim skupinam je predvsem želja ozavestiti in izobraziti jih o njihovih pravicah ter pokazati poti, kako si lahko sami pomagajo pri razreševanju svojih problemov. Tako je v tem letu varuh namenil še več časa, energije in sredstev za izobraževanje in promocijo človekovih pravic. Učinkovitost pa je pri tem lahko dosegel zgolj s poglobljenim sodelovanjem med različnimi javnostmi.

3.1.2. Izobraževanje

Delo varuha ni zgolj premagovanje že obstoječih problemov, se pravi kurativa, temveč je njegovo delo tudi preventivno. V letu 2003 se je to pokazalo tudi z varuhovo osredotočenostjo na otrokove pravice. Januarja je bil imenovan namestnik varuha Tone Dolčič, ki dela na področju otrokovih pravic. Prav tako pa je že utečena skupina, ki pri varuhu deluje na področju otrokovih pravic, izvajala vrsto aktivnosti na osnovnih in srednjih šolah. V sodelovanju s šolami je VČP organiziral projektni teden in  okroglo mizo na temo »Tvoje pravice - moje pravice«. Glavni namen sodelovanja s šolami je ozaveščanje otrok in učiteljev o pomembnosti poznavanja pravic vključno z odgovornostmi, vzgajanje za prepoznavanje in spoštovanje pravic, vzgajanje za mir, strpnost in sodelovanje ter spodbujanje otrok k nenasilni komunikaciji. Tako skuša varuh otroke predvsem spodbuditi k razmišljanju, aktivnemu sodelovanju in izražanju lastnega mnenja. Prav tako pa je cilj tudi seznaniti otroke in učitelje z načini in možnostmi pomoči ob kršitvah pravic otrok.

»Moje pravice«
V šolskem letu 2003/2004 je varuh v sodelovanju s Šolo za mir in drugimi nevladnimi organizacijami začel izvajati skupni projekt »Moje pravice« za promocijo poznavanja in izobraževanja o otrokovih pravicah. Glavni namen projekta je izvajanje aktivnosti na področju izobraževanja o otrokovih pravicah, ki temelji na dolgoročnem in sistematičnem usklajevanju vladnih in nevladnih organizacij na področju poznavanja, uveljavljanja in spoštovanja določil Konvencije otrokovih pravic v šolskem in širšem družbenem okolju.

V okviru tega projekta se na osnovnih šolah izvaja vrsta aktivnosti, kjer vsak mesec obravnavajo eno izmed pravic otrok. Poleg programskih aktivnosti je Šola za mir izoblikovala tudi promocijsko gradivo (serijo kartic, na vsaki kartici je predstavljena ena izmed pravic), ki otrokom omogoča še boljše poznavanje in vizualni pregled nad pravicami, učiteljem pa ponuja metodično pomoč za delo v razredu (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi/Show?_id=be2f).

Dan odprtih vrat
V letošnjem letu je varuh zopet pripravil Dan odprtih vrat, katerega glavni namen je bilo opozoriti širšo javnost na mednarodni dan otroka ter s tem na odgovornost družbe in države do spoštovanja in varovanja otrokovih pravic. Na Uradu je varuh sprejel otroke, katerih risbe so bile izbrane za izdelavo didaktičnih pripomočkov pri projektu Moje pravice, učence OŠ Loški Potok, s katero je varuh sodeloval v projektnem tednu »Tvoje pravice-moje pravice« ter učence OŠ Mirana Jarca, ki so tega dne sodelovali pri izvedbi in organizaciji Dneva odprtih vrat. Dan odprtih vrat se je nadaljeval na O.Š. Mirana Jarca s kratko kulturno prireditvijo, kjer je učence nagovorila tudi ambasadorka UNICEF-a Milena Zupančič. Za tem pa so učenci sodelovali na dveh delavnicah na temo otrokovih pravic, ki so bile izvedene s pomočjo dveh nevladnih organizacij Amnesty International in Društva likovnih pedagogov. 

Prepih pravic
Varuh pa tudi letos ni pozabil na dijake, saj je kot vsako leto ob obletnici Konvencije o otrokovih pravicah organiziral Prepih pravic. Tokrat na I.gimnaziji Celje. Glavni namen te akcije je bilo doseči čim večje sodelovanje ter aktivno razmišljanje otrok samih o problemih, ki jih zadevajo. Na varuhovo pobudo so dijaki drugega in tretjega letnika cel november izvajali delavnice na temo »nasilje v družini«, kjer so na glas in samostojno razmišljali o tem problemu.

Varuh ponudil znanje in izkušnje študentom
Tudi študentska populacija pri varuhu ni bila zapostavljena, saj je v letu 2003 sodeloval s Pravno fakulteto pri projektu “Pravna svetovalnica za begunce in tujce”. Pravna svetovalnica je moderen način izobraževanja, ki študentom v času študija omogoči pridobitev praktičnih delovnih izkušenj. Od novembra 2003 dva študenta Pravne fakultete opravljata brezplačno praktično delo pod nadzorom dveh predstavnic VČP. Projekt se nadaljuje tudi v letu 2004. S praktičnim delom pri VČP imajo študenti možnost poleg konkretnih primerov spoznati tudi sam način obravnave zadev, ki se zaradi svoje neformalne narave bistveno razlikuje od drugih večinoma formaliziranih postopkov. Predvsem pa lahko svoje teoretično znanje uporabijo v konkretnih primerih. Tritedensko prakso je na UVČP opravljal tudi študent tretjega letnika Fakultete za družbene vede. Prav tako pa je varuh dajal informacije in nasvete tudi vsem drugim študentom, ki so se nanj obrnili po pomoč pri izdelavi seminarskih ali diplomskih nalog.

V informacijski družbi se izobraževanje in promocija čedalje bolj prepletata. Ker je človek simbolno in imaginarno bitje, pomeni, da se pogosto trudi govoriti kot drugi, da posnema avtoritete ali jih preprosto uboga.V današnji informacijski dobi avtoritet in identifikacijskih modelov ne predstavljajo zgolj osebe, s katerimi imamo neposreden stik, temveč to postajajo tudi medijski junaki, zvezde, idoli ipd. Tako si ljudje danes vzorce sposojajo od medijskih likov ter posnemajo njihov imidž, prevzemajo njihovo govorico in vedenje. Zato je pomembna vzgoja oz. izobraževanje z mediji, ki presega formalne šolske okvire ter postaja del širšega družbenega dialoga.

Ker pa primanjkuje finančnih sredstev za ustvarjanje programov in oddaj, je najlažji in najcenejši način, s katerim lahko vplivamo na širšo javnost, oglaševanje. To vrsto oglaševanja imenujemo socialno oglaševanje, ki predstavlja promocijski del socialnega marketinga. S tem postaja socialni marketing čedalje pomembnejši za organizacije, če bodo hotele učinkovito vplivati na posameznike in družbo nasploh. Zato je varuh v letu 2003 še nadgradil že zastavljeno usmeritev in se v promocijskem delu naslonil na koncept socialnega marketinga.

3.1.3. Promocija

Naloga varuha človekovih pravic je tudi ozaveščanje širše javnosti o problemih in s tem spreminjanje odnosa širše družbe do obstoječih problemov. Poleg spodbujanja rešitev na sistemski ravni, s spodbujanjem spremembe zakonodaje, je treba vzporedno spreminjati tudi odnos širše javnosti, sicer se zakonske rešitve ne morejo optimalno udejanjati. To seveda ne pomeni zgolj promocije tovrstnih idej, temveč tudi povezovanje z neprofitnim sektorjem, šolami, državnimi organi in tako delovati kot koordinator tovrstnih idej.

Socialni marketing
Pri ozavešanju širše javnosti o različnih družbenih problemih nam je lahko v veliko pomoč socialni marketing. Socialni marketing pomeni uporabo komercialnih marketinških tehnologij za analizo, načrtovanje, izvedbo in evalvacijo programov, ki so narejeni zato, da vplivajo na prostovoljno vedenje ciljnih skupin z namenom, da izboljšajo njihovo osebno blaginjo in blaginjo njihove družbe in okolja. V nasprotju s komercialnim marketingom, ki usmerja večino svoje pozornosti v prodajo izdelkov ali storitev, kar počne predvsem za potrebe organizacije, za povečevanje dobička organizacije, se socialni marketing usmerja v izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbe nasploh. S tem v socialnem marketingu nastane odgovornost za želje in potrebe posameznika na eni strani in dolgoročne potrebe družbe na drugi. To je koncept, ki razširja in posodablja marketinški koncept usmerjenosti v uporabnika in mu dodaja nove razsežnosti dejavnosti, ki je usmerjena v preseganje nesoglasja med individualnim in družbenim.

Eden izmed segmentov socialnega marketinga pa je tudi promocija oziroma t.i. socialno oglaševanje. To je oglaševanje, ki promovira socialna vedenja, izdelke in  ideje, kot so prostovoljstvo, boljši odnos do marginaliziranih skupin, spreminjanje odnosa družbe do različnih problemov, kot je npr. nasilje v družini ipd. Končni cilj socialnega oglaševanja je sprememba vedenja, to vedenje pa se spreminja počasi in po stopnjah.

Varuh človekovih pravic je v letu 2003 veliko sodeloval s šolami ter aktivno vključeval otroke, mladostnike, učitelje in starše v izobraževanje o otrokovih pravicah, s pomočjo nevladnih organizacij je oblikoval projekt za izobraževanje in promocijo otrokovih pravic, na sistemski ravni je dal pobudo za oblikovanje posebnega zakona, ki bi obravnaval nasilje v družini, v ta namen sklical več sestankov z različnimi ministri ter strokovni posvet, ki interdisciplinarno obravnava problem, itn. Ker varuh v odnosu s šolami, nevladnimi organizacijami, vlado in strokovno javnostjo že deluje, je bilo treba udejanjiti tudi primerno promocijo, namenjeno ozaveščanju širše javnosti. Osredotočili smo se na tri najpogostejše vzroke kršenja otrokovih pravic (nasilje v družini, stiki ločenih staršev z otroki in odnos staršev do otrok), ki so prikazani v oglaševalski kampanji.

Otrokove pravice niso k'r neki, otrokove pravice so zakon!
Tako smo v letu 2003 pri VČP izvedli oglaševalsko kampanjo »Otrokove pravice niso k'r neki, otrokove pravice so zakon!«, namenjeno promociji otrokovih pravic. Ker večino kršitev otrokovih pravic povzročajo odrasli, dostikrat starši otrok, so ciljna skupina te kampanje prav oni. Množični mediji so nam omogočili brezplačne objave treh televizijskih oglasov, prav tako pa smo zadnjo stran v biltenu namenili socialnemu oglasu, kjer se bo v vsaki številki prikazal eden izmed problemov, predstavljenih v televizijskih oglasih. Kampanja se je začela izvajati 10. decembra 2003, na dan človekovih pravic in se bo nadaljevala še v letu 2004.

Strategija za oglaševalsko kampanjo je bila v celoti oblikovana v Uradu varuha človekovih pravic. Poleg strategije so bili oblikovani tudi scenariji za posamične oglase ter predloge in oblikovanje tiskanih oglasov kampanje.  Dobra kampanja se lahko nastane zgolj z dobrim poznavanjem ciljne skupine, kar pa nam omogoča poznavanje konkretnih primerov, ki jih rešujemo, sodelovanje z različnimi strokovnjaki in praktiki ter nevladnimi organizacijami. Ravno tu pa je prednost institucije, ki deluje tako na ravni konkretnega kot splošnega, saj ji poznavanje konkretnih primerov omogoča boljše poznavanje ciljne skupine in s tem učinkovitejšo promocijo in izobraževanje (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi/Show?_id=0a92).

3.1.4. Mednarodni odnosi

Z močnim poudarkom na izobraževanju ter promociji človekovih in otrokovih pravic so se pokazale tudi potrebe po vzpostavitvi Nacionalne institucije za človekove pravice (NIČP), ki naj bi dajala poudarek bolj splošnim vidikom varovanja človekovih pravic. Ker varuh prevzema vrsto teh splošnih nalog, ki sicer niso neposredno v njegovi delovni pristojnosti, se kaže potreba po ustanovitvi NIČP. Poleg tega smo z vstopom v Evropsko unijo dolžni uveljaviti vsebino vrste direktiv s tega področja. Med dokumenti, ki posebej zahtevajo ustanovitev posebnega nacionalnega telesa za boj proti vsem oblikam diskriminacije, je direktiva Sveta EU 2000/43/ES z dne 29.6.2000. Gre za Direktivo o uresničevanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na rasno ali etnično poreklo, ki jo morajo države članice EU uresničiti do 19. julija 2003, pristopnice pa po formalni vključitvi v EU naslednje leto. Za boljšo seznanjenost z direktivami se je namestnik varuha tudi udeležil konference v Grčiji, ki je obravnavala implementacijo evropske antidiskriminacijske zakonodaje.

Okrogla miza o nacionalni instituciji za človekove pravice
Ob obisku komisarja Sveta Evrope za človekove pravice Alvara Gil-Roblesa, maja letos, je varuh dobil še eno potrditev, da je NIČP nujno potrebna. Ob podpori Sveta Evrope je varuh leta 2003 organiziral okroglo mizo o nacionalni instituciji za človekove pravice, katerega glavni namen sta bila pridobiti različna mnenja mednarodnih in domačih strokovnjakov ter razrešitev odprtih vprašanj ob ustanavljanju NIČP. S pomočjo mednarodne in domače strokovne javnosti je varuh skušal najti najboljšo rešitev za ustanovitev in organizacijsko shemo NIČP (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi/Show?_id=6cf2).

Varuh že drugič sodeloval na  letnem srečanju ENOC
Prav tako je predstavnica VČP že drugič sodelovala na  letnem srečanju ENOC (Evropska mreža ombudsmanov za otroke), kjer so bili predstavljeni najpomembnejši dosežki in/ali težave v zadnjem letu. V posebnih delovnih skupinah so potekale razprave o vključevanju otrok, mladostniški delinkvenci, o ustanovitvi sekretariata mreže v Strasbourgu, o uporabi Evropske socialne listine pri zagotavljanju pravic otrok in mladostnikov ter o zlorabi otrok v komercialne namene. V okviru tega srečanja je potekal tudi enodnevni seminar za predstavnike otroških ombudsmanov oziroma oddelkov za otroke v uradih ombudsmanov, ki je bil namenjen predstavitvi dejavnosti strokovne skupine Sveta Evrope in dogovoru o nadaljnjih dejavnostih v tem delu Evrope.
Sodelovanje v ENOC je za slovenskega varuha izredno koristno, saj s pomočjo izmenjave izkušenj, spoznavanja različnih modelov ter aktivnega sodelovanja pripomore k varovanju otrokovih pravic in predvsem k boljšemu udejanjanju teh pravic v praksi.

Srečanje ombudsmanov zahodnega Balkana
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je na povabilo ombudsmana Bosne in Hercegovine v Sarajevu udeležiI prvega srečanja ombudsmanov zahodnega Balkana. Največ pozornosti je bilo na srečanju namenjene delu državnih uradnikov, ombudsmani pa so razpravljali tudi o tem, kaj lahko k učinkovitejšemu delu državnih uslužbencev prispevajo sami. V okviru tega srečanja so se sestali tudi njihovi predstavniki za odnose z javnostmi, ki so razpravljali o pomenu ugleda urada varuha in izmenjali izkušnje s tega področja.

Namestnik varuha Jernej Rovšek, ki v skladu z ZVOP opravlja tudi naloge neodvisne institucije za varovanje osebnih podatkov, se je v tej vlogi dvakrat udeležil sestankov delovne skupine za varstvo osebnih podatkov, ki deluje v okviru Komisije EU, ene strokovne delavnice in letnega srečanja tovrstnih institucij. Na povabilo sorodne institucije v Nemčiji je za mednarodni simpozij o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnosti in projektih E-uprave v srednji in vzhodni Evropi, ki je bil novembra 2003 v Potsdamu, pripravil prispevek o stanju v Sloveniji na teh področjih.
Varuh se je oktobra na Cipru udeležil letnega srečanja volilnih članov evropskega dela Mednarodnega združenja ombudsmanov, ki se je letos osredotočalo na spreminjajočo se naravo institucij ombudsmanov v Evropi. Novembra pa se je udeležil osme okrogle mize evropskih ombudsmanov v Oslu , na kateri so obravnavali pravice zaprtih oseb in manjšin, pravice do dostopnosti do informacij javnega značaja ter pooblastila ombudsmanov v odnosu do sodišč. Na okrogli mizi je predstavnik VČP predstavil delo varuha z zaprtimi osebami.

Varuh posredoval svoje izkušnje v tujino
Ob tem, ko je Slovenija na eni strani sprejemala izkušnje tujih strokovnjakov, pa je svoje znanje s področja varovanja človekovih pravic, kot že prejšnje leto, širila tudi sama. Svoje izkušnje smo posredovali predvsem državam vzhodne in jugovzhodne Evrope. Tako smo s svojimi izkušnjami pomagali albanskemu ombudsmanu, ko se je varuh najprej marca udeležil strokovnega seminarja v Tirani, kjer je predaval na temo Ombudsman v sodelovanju z mediji in nevladnimi organizacijami v udejanjanju promocije človekovih pravic. Septembra pa je delegacija pravnih strokovnjakov albanskega ombudsmana obiskala Slovenijo in smo ji na uradu VČP ponudili strokovno usposabljanje z različnih področij našega delovanja. Prav tako je VČP sodeloval pri ustanovitvi urada črnogorskega ombudsmana, tako pri oblikovanju zakonodaje o varuhu kot pri svetovanju za oblikovanje in organizacijo urada črnogorskega ombudsmana. V ta namen se je črnogorski ombudsman s svojimi sodelavci udeležil strokovnega usposabljanja v UVČP, kjer so se seznanili z delovanjem, organizacijo in področji dela varuha človekovih pravic ter tako dobili vpogled, kako naj bo urad ombudsmana zgrajen in organiziran. Prav tako pa je na VČP potekal študijski obisk predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij iz Bolgarije, Latvije in Litve. Njihova želja je bila predvsem seznaniti se s programi v korist otrok na področju družinske, socialne in izobraževalne politike v RS.

Z varuhom človekovih pravic se je maja 2003 sestal tudi vodja delegacije Evropske komisije v Republiki Sloveniji Erwan Fouere. Glavni namen obiska je bil od varuha pridobiti podrobnejše informacije o položaju človekovih pravic v Sloveniji.

Z vzpostavitvijo povezovalne mreže (liaison networka), ki jo je sistematiziral evropski ombudsman, se vzpostavlja še boljše sodelovanje z mednarodno javnostjo, predvsem z uradi ombudsmanov znotraj Evropske unije. Na letošnji konferenci smo prvič prisostvovali tudi predstavniki ombudsmanov iz pristopnih članic Evropske unije. Glavni namen povezovalne mreže je delitev izkušenj med udeleženci in predstavljanje različnih nacionalnih praks pri varovanju človekovih pravic ter še boljšega in učinkovitejšega povezovanja med uradi ombudsmanov znotraj Evropske unije. Na tej konferenci je bilo predstavljeno delovanje VČP na področju promocije in izobraževanja o človekovih pravicah, kar je redka praksa pri drugih ombudsmanih v EU.

Komunikacija s širšo mednarodno javnostjo pa poteka predvsem s pomočjo spletne strani, kjer so v angleščini na voljo vse informacije o delovanju varuha, promocijsko in izobraževalno gradivo (http://www.varuh-rs.si).

3.1.5. Odnosi s civilno družbo

Varuhovo sodelovanje s civilno družbo igra pomembno vlogo, saj sta moč in prepoznavnost civilne družbe kazalec demokratizacije družbe in s tem varovanja človekovih pravic. Civilna družba je tista, ki ponavadi prva identificira probleme ter začne opozarjati nanje, poleg tega pa podaja tudi primerne rešitve. Tako pomaga tudi varuhu pri njegovem delu.

Varuh človekovih pravic deluje kot nekakšen posrednik med civilno družbo in nosilci oblasti. Vendar pa dostikrat deluje na istih področjih kot civilne organizacije, kar se je še posebej pokazalo letos, ko se je varuh skušal z različnimi programskimi aktivnostmi še bolj približati širši javnosti. Za uresničevanje teh programskih aktivnosti je bilo nujno sodelovanje s civilno družbo. Tu se kaže potreba po harmoničnem odnosu med varuhom in civilno družbo, če želimo probleme reševati celostno.

Z roko v roki z nevladnimi organizacijami
V letu 2003 je varuh začel izvajati skupni projekt »Moje pravice« z vrsto nevladnih organizacij, ki jih koordinira Šola za mir. Glavni namen projekta je poučevati otroke in učitelje ter posredno tudi starše o otrokovih pravicah in dolžnostih. Tako varuh prehaja h konkretnim akcijam, ki izničijo abstraktnost pravic ter jih prenašajo v realno življenje na podlagi konkretnih in oprijemljivih primerov. S takšnim pristopom skuša varuh doseči večjo ozaveščenost širše javnosti o njihovih pravicah in dolžnostih ter načinih pomoči, ker pa »svet na mladih stoji«, je treba tovrstno ozaveščanje začeti pri najmlajših predstavnikih družbe.

Poleg tega projekta je varuh kot vsa leta prej nadaljeval odnose z različnimi organizacijami iz civilne sfere, s katerimi se je skozi vse leto tudi srečeval. O problematiki trgovanja z ljudmi med begunci se je pogovarjal s predstavniki visokega komisariata ZN za begunce, predstavnik UVČP se je udeležil novinarske konference ob dnevu beguncev, ki jo je organiziral Amnesty International. Varuh človekovih pravic se je udeležil in odprl konferenco na temo državljanstva, ki jo je organiziral Mirovni inštitut.  Prav tako se je varuh udeležil uvodnega dela mednarodnega izobraževalnega seminarja, ki ga je v Mariboru za  učitelje, raziskovalce in aktiviste nevladnih organizacij iz 17 držav jugovzhodne Evrope pripravila Šola za mir v sodelovanju z Inštitutom za mir in Svetom Evrope.

Srečeval se je tudi s predstavniki verskih skupnosti ter posredoval pri Uradu za verske skupnosti za registriranje verskih skupnosti. Glede neregistracij verskih skupnosti se je varuh odzival tudi medijsko in poudarjal svoje nestrinjanje  s postopki direktorja Urada za verske skupnosti ter pozival k razrešitvi zakonskih pomanjkljivosti. Prav tako se je srečal z vodjo islamske skupnosti muftijo, in tedaj je bil ponovno obravnavan problem gradnje islamskega centra v Ljubljani. Varuh je za razrešitev tega problema zopet posredoval pri županji mestne občine Ljubljana ter medijsko opozarjal na pravico verskih skupnosti do verskega objekta in pozival slovenske državljane k strpnosti in sprejemanju drugačnosti.

Varuh pozival k strpnosti
Večkrat se je v tem letu varuh srečal tudi s predstavniki Društva izbrisanih. Varuh je v zvezi z izbrisanimi pozival vlado, naj spoštuje odločbo ustavnega sodišča ter čim hitreje in čim bolj učinkovito popravi kršitve za nazaj. Varuh je na to problematiko opozarjal tudi preko medijev, saj je zaradi političnega podpihovanja problem dobil neslutene razsežnosti, ki se kažejo v izbruhih nestrpnosti in ksenofobije.

Naloga varuha človekovih pravic je tudi v tem, da opozarja in skuša zatreti družbene vzroke, ki so osnova za kršenje pravic tistim, ki so predmet nestrpnosti in navadno predstavljajo manjšinski del prebivalstva, ki je že tako in tako šibkejši in s tem tudi veliko bolj ranljiv. Kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da človekove pravice ne bodo več pravice vsakega posameznika, temveč bodo postale zgolj pravice večine.

3.1.6. Odnosi z mediji

Pri varovanju človekovih pravic odigrajo ključno vlogo tudi mediji, s katerimi varuh tesno sodeluje, predvsem v obliki rednih mesečnih novinarskih konferenc. Na konferencah varuh redno opozarja na primere slabega delovanja državnih organov, ki jih ugotavljamo na podlagi pobud. Prav tako pa varuh s pomočjo medijev posega na področje izobraževanja in ozaveščanja posameznikov.

Obstajajo štiri temeljne funkcije medijev: informativna, interpretacijska, socializacijska in razvedrilna.  Pri tem mislim s socializacijsko funkcijo na prenos znanja, vrednot in norm z ene generacije na drugo, kar pomeni, da imajo mediji tudi zelo močno vzgojno-izobraževalno funkcijo in s tem tudi veliko odgovornost.

Naloga varuha pri tem je, da pripomore k čim bolj demokratični medijski politiki, ki naj služi interesom ljudi. Tako naj bi bili množični mediji uporabljeni za informiranje in ozaveščanje posameznikov in ne za manipulacijo z njimi. Množični mediji ponujajo nove možnosti za komunikacijo in kulturno izražanje predvsem privilegiranim, dobro situiranim in izobraženim ljudem. Zato je naloga varuha, da ne pozabi na deprivilegirano večino in ji skuša omogočiti iste pogoje za družbeno komunikacijo in obveščenost.

Mediji nosijo veliko odgovornost
V tem pogledu mediji nosijo veliko odgovornost, saj s svojim močnim vplivom lahko koristijo ali pa na drugi strani škodujejo posameznikom in skupinam. Varuh je tu predvsem opozarjal na zlorabo otrok pri razkrivanju njihove identitete v medijih. Kajti, če poročanje o  otrocih in mladostnikih, žrtvah nasilja, trpinčenja in zlorab ni dovolj obzirno in njihova identiteta ne ostane prikrita, so zaradi tega še dodatno prizadeti. Tako so žrtve zlorab dvakrat zlorabljene.

Zato je bilo v letu 2003 sodelovanje z mediji usmerjeno predvsem v ozaveščanje širše javnosti o nasilju v družini, otrokovih pravicah ter drugih perečih problemih. Z dosego brezplačnih objav televizijskih oglasov, že prej omenjene oglaševalske kampanje, nam je bil po 46. členu Zakona o medijih omogočen dostop do širše javnosti ter s tem njihovo ozaveščanje. Varuh želi s tem doseči drugačno naravnanost širše javnosti do prisotnih problemov in s tem njihovo lažje zaznavanje ter posledično njihovo odpravljanje. Kajti dokler ni občega zavedanja o obstoječih problemih, bodo načini njihovega reševanje otežkočeni ali celo onemogočeni. Zato je naloga varuha, da zagotovi obče zavedanje širše javnosti o problemih, s katerimi se srečuje.

Brezplačen bilten »Varuh - kako zavarovati svoje pravice«
V ta namen je bila oblikovana tudi nova publikacija varuha – brezplačen bilten- »Varuh - kako zavarovati svoje pravice«. Glavni cilj biltena je izobraziti ljudi o njihovih pravicah, jim pokazati poti za iskanje pomoči in popravljanje krivic ter tako pripomoči k zmanjševanju kršitev. Prva številka je izšla 10. decembra 2003 na Dan človekovih pravic. Bilten bo izhajal trikrat ali štirikrat na leto. Z njim želimo doseči predvsem t.i. informacijsko revne segmente družbe, katerim se informacije, ki jih najdemo v množičnih medijih, izmuznejo, ter jih tako poučiti o njihovih pravicah in jim pokazati, kako si lahko pomagajo sami. Bilten je na voljo v upravnih enotah, bolnišnicah, ambulantah, knjižnicah, zavodih za zaposlovanje, študentskih in dijaških domovih, domovih za ostarele, nevladnih organizacijah, centrih za socialno delo, zaporih, policijskih postajah ipd.

Prav tako pa nam proučevanje medijskih vsebin omogoča dodaten vpogled v delovanje varuha v odnosu do različnih javnosti. V UVČP spremljamo medije s pomočjo medijskih klipingov, ki se zbirajo v t.i. infobazi. Delo varuha je bilo v letu 2003 zajeto v približno 500 medijskih prispevkih. Varuh pa še vedno nadaljuje s svojim štirinajstdnevnikom v časniku Dnevnik, kjer podaja svoje komentarje in poglede na aktualne dogodke in kršitve človekovih pravic.

3.1.7. Odnosi z državnimi in drugimi organi

V začetku leta 2003 so poslanci soglasno podprli imenovanje Toneta Dolčiča, za četrtega namestnika  varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za varovanje pravic na področju socialnega varstva in otrokovih pravic. Tako se je varuh v letu 2003 še bolj posvetil reševanju problematike nasilja v družini, ki pa ne more potekati brez spreminjanja zakonodaje in razvijanja nacionalnih programov, pri čemer igrajo bistveno vlogo državni organi.

Na pobudo varuha in generalne državne tožilke je bilo v letu 2003 sklicanih več sestankov s predstavniki različnih ministrstev, katerih glavni namen je bilo najti primerne rešitve za razrešitev tega perečega problema. Za spopadanje s tem problemom je potreben multidisciplinaren pristop, saj zajema vse segmente družbe in zahteva zakonske in druge rešitve na različnih ravneh. Potrebno je tako delo z žrtvami kot s storilci, izobraževanje in osveščanje širše javnosti, koordinacija med strokami, itd. Zato se varuh zavzema za sistemsko reševanje problema nasilja v družini. V drugi polovici leta so varuhova prizadevanja delno obrodila sadove, saj so predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve predstavili vsebino nacionalnega programa za otroke, nacionalnega programa za družino in projekt preprečevanja nasilja v družini. Vendar pa predstavljeni projekti za zdaj še zgolj na papirju čakajo na udejanjanje. 

Nasilje v družini – poti do rešitev
Za hitrejše reševanje problema nasilja v družini je varuh novembra organiziral strokovni posvet Nasilje v družini – poti do rešitev, kjer so strokovnjaki z različnih področij predstavili svoje praktične izkušnje ter potrebe in predloge za premagovanje težav na področju nasilja v družini. Strokovnemu posvetu je prisostvovalo kar 130 udeležencev iz centrov za socialno delo, ministrstev, sodišč, fakultet, zdravstva in nevladnih organizacij. Tako množična udeležba nazorno kaže, da je takšnih posvetovanj veliko premalo ter da bi bilo treba vzpostaviti kontinuirano sodelovanje med strokovnjaki, saj reševanje tega problema zahteva interdisciplinarno obravnavo. Ob koncu posveta se je pokazalo, da je največja težava pri odpravljanju nasilja v družini v tem, da nekatere stroke ne sodelujejo, za kar bi bilo treba imenovati nacionalnega koordinatorja, ki bi to vrzel zapolnil (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi/Show?_id=a770).

Nacionalna institucija za človekove pravice
Pri sodelovanju z državnimi organi pa so obrodila sadove tudi prizadevanja varuha po vzpostavitvi Nacionalne institucije za človekove pravice, saj je v Sloveniji že dalj časa čutiti, da nam manjka posebna raziskovalna in razvojna institucija ali agencija, ki bi na enem mestu izvajala nekaj pomembnih nalog s področja varovanja človekovih pravic, ki jih sedaj ne opravlja nihče ali le v omejenem obsegu in nepovezano nekateri vladni uradi, ministrstva in varuh človekovih pravic. Pri tem gre tudi za obveznosti države, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb. Ob obravnavi osmega rednega poročila varuha v DZ so poslanci predlagali vladi, naj oblikuje strategijo protidiskriminacijske politike in v njenem okviru prouči možnost oblikovanja posebne neodvisne institucije (Nacionalne institucije za človekove pravice), ki bi se ukvarjala s preprečevanjem diskriminacije na vseh področjih.

Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da je delovanje državnih institucij dobro in da ne zahteva nadzora varuha. To se je pokazalo predvsem pri plehkem odzivanju direktorja Urada za verske skupnosti na opozorila varuha po registraciji verskih skupnosti. Po številnih urgencah in pritiskih varuha tudi prek množičnih medijev so se  avgusta leta 2003 registracije počasi začele uresničevati.

Ažurnejše obravnavanje Letnega poročila varuha
Sprejet pa je bil tudi dogovor med varuhom in predsednikom DZ po ažurnejšem obravnavanju Letnega poročila varuha človekovih pravic. Glavni namen je hitrejše in učinkovitejše premagovanje problemov in opozarjanje na aktualne in ne na zastarele kršitve. Tako naj bi se varuh z letošnjim poročilom predstavil že na spomladanskem zasedanju.

3.1.8.Odnosi s pobudniki

Osrednja naloga varuha človekovih pravic je reševanje konkretnih pritožb pobudnikov. Pobudniki so posamezniki ali skupine, ki se s svojimi težavami obračajo na varuha prek nanj naslovljenih pisnih pobud ali neposredno na pogovorih v uradu ali zunaj sedeža.

Prav tako se uslužbenci VČP vsak dan na sedežu Urada pogovarjajo s povprečno 10 pobudniki o njihovih konkretnih težavah.  Večkrat v tem letu pa je varuh tudi organiziral pogovore zunaj sedeža, katerih glavni namen je omogočiti ljudem po vsej Sloveniji, srečanje z varuhom in seznanjanje o problemih, ki sodijo v pristojnost varuha.

Novi način poslovanja zunaj sedeža
V letu 2003 je varuh uvedel tudi nov način poslovanja zunaj sedeža, kar pomeni, da se ne srečuje več zgolj s pobudniki, temveč se v okviru svojih obiskov v določeni regiji posveti tudi drugim javnostim in organom znotraj regije. To zahteva tudi boljšo organizacijsko pripravljenost, saj se predstavniki VČP razdelijo v več delovnih skupin, ki se skušajo poleg problemov pobudnikov seznaniti tudi z delovanjem državnih organov znotraj regije.

Glavni namen takšnega načina poslovanja zunaj sedeža je pridobiti čim več informacij od različnih organov in javnosti, kar lahko ustvari bolj objektivno sliko razmer na področju človekovih pravic v posamezni regiji. Prav tako pa se tako lažje identificirajo problemi ter s pomočjo različnih pogledov iščejo načinni za njihovo premagovanje. Takšno poslovanje zunaj sedeža naj bi postalo stalna praksa VČP ter način za lažje in uspešnejše reševanje obstoječih problemov. V letu 2003 je varuh obiskal Maribor, Slovenj Gradec, Novo Gorico, Črnomelj, Hrastnik in Kobarid ter se v okviru teh obiskov pogovarjal s 153 pobudniki.

Kot posebno obliko poslovanja zunaj sedeža je treba omeniti še obiske zaporov in drugih prostorov, kjer se nahajajo osebe, katerim je bila odvzeta prostost, in drugih zavodov z omejeno svobodo gibanja. Obiski so namenjeni predvsem ogledu prostorov in seznanjanju z bivalnimi razmerami. V letu 2003 je varuh s sodelavci obiskal Zavod za prestajanje kazni zaporov na Dobu, v Kopru in Mariboru.

Sicer pa imajo pobudniki tudi možnost pridobiti informacije in napotke za oddajo pobud na brezplačni telefonski številki 080 15 30 ali na spletni strani varuha http://ww.varuh-rs.si.

3.1.9. Zaposleni

Konec leta 2003 je bilo v uradu varuha zaposlenih 33 uslužbencev (upoštevani so tudi funkcionarji-varuh, štirje namestniki varuha in generalna sekretarka varuha);  med njimi tudi dva pripravnika za določen čas. V primerjavi z letom prej dva več. Triindvajset uslužbencev ima univerzitetno izobrazbo, med njimi je eden doktor znanosti in trije magistri znanosti, trije imajo visoko strokovno izobrazbo, dve uslužbenki višješolsko, štirje srednješolsko izobrazbo, en uslužbenec pa ima opravljen skrajšan program srednjega izobraževanja.

Interne novičke
V letu 2003 so bile za boljšo obveščenost zaposlenih v uradu oblikovane tudi Interne novičke. Gre za tedensko elektronsko glasilo varuha, ki so vsem zaposlenim ob ponedeljkih posreduje po elektronski pošti.  Tako imajo zaposleni boljši vpogled v delovanje sodelavcev, so ažurno obveščeni o prihajajočih dogodkih in delovanju varuha človekovih pravic ter seznanjeni z medijskimi klipingi iz minulega tedna. Glavni namen Internih novičk je boljša obveščenost o delovanju sodelavcev ter s tem lažje sodelovanje in koordinacija znotraj UVČP.

Izmenjava znanja med zaposlenimi
Za boljšo izmenjavo informacij in izkušenj je varuh v letu 2003 za zaposlene uvedel interna predavanja, ki potekajo enkrat na teden. Pripravljajo jih zaposleni za svoje sodelavce, da bi izboljšali preglednost nad delom ter omogočili boljše sodelovanje, kar je osnova za interdisciplinarno reševanje problemov.

3.1.10. Drugo

Tudi letos je varuh za ustrezno predstavitev svojega delovanja mednarodnim strokovnim javnostim, ki delujejo na področju varovanja človekovih pravic in ombudsmanom drugih držav izdelal povzetke letnega poročila tudi v angleškem jeziku. Letno poročilo v angleškem jeziku je dostopno tudi na naši spletni strani http://www.varuh-rs.si.

Varuh človekovih pravic pa je kot vsako leto ob Dnevu človekovih pravic pripravil sprejem za najvišje predstavnike oblasti, univerz, verskih skupnosti, nevladnih organizacij s področja varovanja človekovih pravic, nacionalnih invalidskih organizacij ter za diplomatske predstavnike tujih držav s sedežem v Republiki Sloveniji. Tokrat je bil sprejem popestren s predstavitvijo oglaševalske kampanje in biltena, ki sta bila objavljena ravno ob dnevu človekovih pravic.