3.1.2. Odnosi z državnimi in drugimi organi

Z državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnihpooblastil varuh sodeluje na obeh ravneh, tako napreventivno/promocijski, kot tudi na kurativni. Na slednji se ustreznosodelovanje z državnimi in drugimi organi kaže v upoštevanju varuhovihpredlogov in mnenj, v korektnem odgovarjanju na njegove poizvedbe in vpripravljenosti odgovornih za neposreden pogovor o problemih s področjavarstva človekovih pravic.

Delovna srečanja pa lahko razširijo odnose z organi s kurativnetudi na preventivno raven. Na kurativni ravni pospešijo premike prirazreševanju problematike in omogočajo hitrejšo in kakovostnejšoizmenjavo informacij o problemih in možnostih za njihovo razreševanje.So priložnost za soočenje morebitnih različnih stališč o načinupremagovanja navedenih problemov. Na preventivni ravni pa omogočajomožnost izdelave skupnih strategij za preprečevanje kršenja pravic inskupen pristop k dvigu zavesti o spoštovanju pravic tako uslužbencevorganov, do katerih ima varuh pristojnosti kot širše javnosti.Preventivni pogovori omogočajo odpravo nejasnosti ob določenihpredpisih in/ali zakonih pred njihovim sprejetjem in implementacijo.

Državni organi praviloma upoštevajo varuhove predloge, mnenja inugotovitve za razrešitev problemov in so pripravljeni na pogovor. Omorebitnih komunikacijskih zastojih z nekaterimi pa varuh po večkratnihopozorilih slednjič izvaja pritisk prek javnosti.

Na odziv medijev so naletela opozorila varuha na julijskinovinarski konferenci o ignoranci nekaterih državnih inštitucij in navelikokrat diskriminatorno prakso različnih vladnih uradov. Okaral je ministrstvo za obrambo,ki nabornikom ni plačevalo civilnega služenja vojaškega roka, prav takopa je z zamudo izplačevalo rente tistim, ki so se pri služenjuvojaškega roka poškodovali. Z ministrom za obrambo se je o odprtihvprašanjih pogovarjal novembra.

Prav tako na julijski konferenci je opozoril še na ignorantski odnos predstavnika Davčne uprave RS do medijev in poleg DURS-a kot kroničnega zamudnika pri odgovarjanju na varuhova vprašanja okrcal še ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.Grajo slednjega je moral ponoviti še na novinarski konferenciseptembra, kjer je orisal tudi neizpolnjevanje nekaterih zakonov napodročju šolstva in sociale. Z ministrico sta zastoj in nejasnostiodpravila v decembru.

Varuh se je po pritožbah različnih verskih skupnosti zoper delo Urada vlade za verske skupnosti srečalz direktorjem urada. Med drugim ga je opozoril na nepravilnosti v zveziz razdeljevanjem sredstev med verske skupnosti in na nujno enakovrednoobravnavo vseh verskih skupnosti v Sloveniji, o čemer je septembraobvestil javnost na novinarski konferenci. Novembra pa je vladoopozoril, da zagotavljanje proračunskih sredstev za socialnozavarovanje duhovnikov v Sloveniji ni pravno urejeno.

Informacije o morebitni izdelavi meril za razdelitev sredstev alipravni urejenosti socialnega zavarovanja duhovnikov do danes še nismoprejeli.

Varuh je ob napadu na novinarja Večera Mira Petka obsodil“nasilne metode polemiziranja z novinarji” in setakoj srečal najprej s predstavniki Urada policijske uprave v SlovenjGradcu nato pa še z vodstvom slovenske policije na čelu z generalnim direktorjem policije.Vsi so mu zagotovili, da so se “preiskave lotili resno intemeljito”. Ker po sedmih mesecih še ni bilo nobenihrezultatov o preiskavi omenjenega primera, je pri prizadevanjih zarazjasnitev napada podprl Društvo novinarjev Slovenije, in v osebnihstikih pristojne pozval k razrešitvi primera in varovanju svobodeizražanja.

Varuh se je leta 2001 še večkrat srečal s predstavniki policijetako zaradi reševanja konkretnih primerov in izobraževanja policistov spodročja človekovih pravic kot tudi oblikovanja strategij zaizboljšanje delovanja. Varuh je kot temeljno merilo za ocenjevanje delapolicije izpostavil njen odnos do kršenja človekovih pravic v postopkihpolicije, predvsem pa, ali policija kršitve tolerira oziroma ali jih jepripravljena preprečevati, odkrivati in sankcionirati. Na enem takšnihsrečanj na razširjenem kolegiju policijske uprave mu je vodstvoslovenske policije med drugim zagotovilo, da bodo na področju reševanjapritožb v prihodnje vsakemu pritožitelju, čigar pritožba bo ocenjenakot neupravičena, tudi pisno pojasnjeni razlogi za takšno odločitev inda bodo vse varuhove pobude resno upoštevane pri vsakodnevnem delupolicistov.

O svojih ugotovitvah o delu policije je varuh redno obveščaljavnost. Tako je o različnih primerih s področja policije že nafebruarski novinarski konferenci spregovoril namestnik varuha AlešButala. Varuh pa je ob obravnavi poročil za leti 1999 in 2000 opozorilna neučinkovite pritožbene poti ter na povečevanje nasilja represivnihorganov.

Varuh se je marca z ministrom za notranje zadevepogovarjal o izvrševanju policijskih pooblastil, uporabi prisilnihsredstev in pritožbenih poti, reformi državne uprave, problematikiupravnih postopkov na področju upravnih notranjih zadev, prostorskimproblemom azilnega doma in centra za tujce, delu upravne inšpekcije indrugim aktualnim zadevam.

Junija pa je že opozoril na ignoranco omenjenega ministrstva, kiveč kot mesec dni po njegovem obisku v postojnskem centru zaodstranjevanje tujcev ni storilo ničesar za izboljšanje razmer, poobjavi razmer v medijih pa se je le zganilo. Tako je lahko že mesec dnipozneje javnost obvestil, da je urejanje razmer po zagotovilihgeneralnega direktorja policije v polnem teku.

Varuh je ob obravnavi poročil za leti 1999 in 2000 v državnemzboru opozoril, da so na področju reševanja statusa tujcev prizadevanjaministrstva pri odločanju o azilu in državljanstvu premalo, saj bimorali v skladu z zakoni odločati v dveh mesecih, odločbe pa so izdanešele v letu dni. Minister za notranje zadeve je pojasnil, da bodo dokonca leta 2001 odpravili zaostanke na področju azilne politike tervečino zaostankov na področju dodeljevanja državljanstva.

Varuh se je v letu 2001 srečal tudi s predstavniki Slovenske varnostno-obveščevalne službe (SOVA). Seznanil se je z njihovim delom in se pogovarjal o aktualnih temah.

O delovanju sodnega sistema se je nekajkrat pogovarjal s svojim predhodnikom, zdajšnjim pravosodnim ministrom. S predsednikom ustavnega sodišča pa je spregovoril o problematiki s področja sodstva, zlasti dolgotrajnosti sodnih postopkov.

Septembra pa je na novinarski konferenci javnost opozoril nanekatere nezakonite prakse pravosodnih organov pri podaljševanjuvarnostnih in kazenskih ukrepov, kot sta pripor brez pokritja z odločbosodišča ter obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenemzavodu - kršenje temeljne človekove pravice do osebne svobode

Ob obravnavi poročil za leti 1999 in 2000 v državnem zboru pa jeopozoril še na neizvajanje zakona o izvršbi in zavarovanju ter napereči problem sodnih zaostankov, ki po njegovem niso samo zaostankizaradi prepočasnega dela sodišč, ampak tudi slabega dela sodišč. Pritem je opozoril na nadpovprečno število zadev, vrnjenih na prvostopnjo.

Z generalno državno tožilko sta se nekajkrat pogovarjala o delu tožilcev.

Varuh se je med pripravami na referendum o noveli zakona ozdravljenju neplodnosti in umetni oploditvi z biomedicinsko pomočjosrečal z ministrom za zdravje, jeseni pa sta govorila o zakonu o zdravstvenem varstvu.

Z ministrom za delo, družino in socialne zadeve sta nasrečanju med drugim spregovorila o kompleksni problematiki s področjazaposlovanja in brezposelnosti, o delu centrov za socialno delo invarovanju pravic otrok.

S predstavniki ministrstva za zunanje zadeve je osvetlilzaplete, ki jih doživljajo državljani Slovenije na t. i. schengenskimeji, če jim je bil kdaj ukraden potni list. Ugotovitve je predstavilna septembrski novinarski konferenci.

Varuh je v neposrednem pogovoru z nekaterimi župani skušal rešiti nekatera odprta vprašanja s področja lokalnih skupnosti.

Varuh se je ob obravnavi poročil 28. 9. v državnem zboruzahvalil, da je ta držal obljubo in poročili Varuha človekovih pravicuvrstil med prednostna področja, s katerimi se bo spoprijel. Izrazil jeprepričanje, da obravnava poročil ni le dejanje, s katerim bomoodkljukali neko nalogo in jo prepustili trohnenju v predalih doprihodnjega leta, ko se bo ob novem varuhovem poročilu spet trebaizreči za podporo človekovim pravicam. Pozdravil je prizadevnost vlade,odbora za notranjo politiko in parlamenta, da so pripravili mnenja oporočilih in okrcal njihovo splošnost in nezavezujočo naravo. Takoodbor za notranjo politiko kot državni zbor pa sta podprla varuhovpredlog za zaposlitev treh strokovnjakov, ki bi delovali na področjupravic otrok in tudi socialnih zadev.