2.2.3. Pisna privolitev posameznika

Če ni zakonske podlage za obdelovanje osebnih podatkov, se ti lahko obdelujejo zgolj na podlagi pisne privolitve posameznika. Osebnim podatkom, ki se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu ali spolno vedenje, daje Zakon o varstvu osebnih podatkov posebno težo. Četudi imajo upravljavci zbirk za njihovo obdelavo pooblastilo v zakonu, jih lahko zbirajo samo z dodatno pridobitvijo pisne privolitve posameznika. Za obdelavo teh podatkov določa zakon tudi strožje varnostne ukrepe. Vsak posameznik mora biti predhodno tudi pisno seznanjen z namenom obdelave teh podatkov, namenom njihove uporabe in časom hranjenja.

Zakon o evidencah na področju dela določa, katere evidence je zavezan delodajalec voditi in katere podatke te evidence vsebujejo. Gospodarsko podjetje je nameravalo obdelovati podatke o sindikalni pripadnosti, zdravstvenem stanju in kaznovanosti zaposlenih. Ti podatki v zakonu niso navedeni in je za njihovo obdelavo torej potrebna pisna privolitev posameznika. Podjetje je zaposlenim podalo v podpis posebno izjavo.

Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov je v podjetju opravil inšpekcijsko nadzorstvo. Ob tem je ugotovil, da je podjetje v določenem delu kršilo določbe ZVOP. Ta določa, da mora biti posameznik predhodno pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, z namenom njihove uporabe in časom shranjevanja, če se osebni podatki obdelujejo na podlagi pisne privolitve posameznika. Podjetje zaposlenih predhodno ni pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, z namenom njihove uporabe in časom shranjevanja, če se osebni podatki obdelujejo na podlagi pisne privolitve posameznika. Podjetje zaposlenih predhodno ni pisno seznanilo z zakonskimi zahtevami. Inšpektor je zato odredil, da podjetje to stori v določenem roku, kar je podjetje tudi storilo.