2.12. STANOVANJSKE ZADEVE

Po zmanjšanju števila obravnavanih stanovanjskih zadev v letih 1999 in 2000 se je število pobud v letu 2001 ponovno povečalo za slabo petino. Ker v tem času ni bilo nobenih pomembnejših zakonodajnih in drugih sprememb na tem področju, lahko večje število povežemo z zaostrovanjem razmer pri zagotavljanju stanovanj, predvsem socialnih. To je mogoče sklepati tudi na podlagi strukture obravnavanih pobud, saj se največ pobudnikov obrača na varuha zaradi neustreznih stanovanjskih razmer. Pobudam na tem področju lahko prištejemo tudi tiste s področja socialne varnosti, ki se v pretežni meri nanašajo na stanovanjsko problematiko. Čeprav je bilo tudi v minulem letu razmeroma malo novih razpisov za dodeljevanje socialnih in neprofitnih stanovanj v najem v občinah, se je veliko pobudnikov obračalo na nas v zvezi z razpisi, kar kaže tudi na zaostrovanje na tem področju oziroma zaostanke pri stanovanjski gradnji, ki so nastali po letu 1990. Občine, še posebej manjše, niso finančno sposobne zagotavljati stanovanjske oskrbe za svoje prebivalce, razmere pa se ne bodo izboljšale, če ne bo uresničen finančni del Nacionalnega stanovanjskega programa.

Druge pobude se nanašajo pretežno na civilnopravne zadeve in spore, zlasti med lastniki in najemniki v večstanovanjskih objektih, med seboj in z upravniki. Veliko pobud je tudi v zvezi z višino najemnin in drugih stroškov za vzdrževanje stanovanj. V minulem letu smo na podlagi številnih pobud najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih in združenja teh najemnikov pripravili za delovna telesa državnega zbora posebno poročilo o problematiki najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.