2.1.3. Plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje duhovnikov

Ob razreševanju pobude dveh predstavnikov verske skupnosti, ki sta želela pri Uradu Vlade RS za verske skupnosti uveljaviti povračila prispevka delodajalca za socialno zavarovanje duhovnikov in redovnikov, smo ugotovili, da Urad nima meril za dodeljevanje sredstev verskim skupnostim. Na pisne prošnje o razlogih Urad tudi ne daje odgovorov. Po telefonskih poizvedbah sta pobudnika dobila odgovor, da Urad nima več sredstev oziroma da je denar za ta namen že razdeljen.

V odgovoru na našo poizvedbo je Urad za verske skupnosti kot zakonsko podlago za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje duhovnikov in redovnikov navedel 20. člen Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (ZPPVS - Uradni list SRS, št. 15/76 in drugi), ki določa, da družbena skupnost lahko daje verskim skupnostim gmotno podporo. Zakon tudi določa, da se z aktom, s katerim se da podpora, lahko določi namen, za katerega se sme podpora uporabiti. Kot pravno podlago je navedel sklep o ustanovitvi Urada(Uradni list RS, št. 72/93), ki med drugim določa, da Urad med svojimi nalogami izvaja tudi sklep Vlade Republike Slovenije v zvezi s pokojninskim, invalidskim in zdravstvenim zavarovanjem duhovnikov in redovnikov. Pri tem naj bi bil mišljen sklep št. 422-05/90-2/4-8, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine RS na seji 18.3. 1991, ko je obravnaval problematiko obdavčevanja dohodkov iz opravljanja verskih dejavnosti in premoženja cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb in plačevanja prispevkov za socialno varnost. Med drugim je takratni izvršni svet določil, da se v proračunu Republike Slovenije za leto 1991 zagotovijo sredstva za prispevke delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zdravstveno varstvo. Prejemniki gmotne podpore so verske skupnosti oziroma njihovi duhovniki. Urad pripravi na podlagi omenjenega sklepa izvršnega sveta predlog za vsakoletno proračunsko postavko na podlagi števila prejemnikov v tekočem letu in predvidenih gibanj plač. V postopku delitve te namenske gmotne podpore se po navedbah Urada ne uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku in prosilci o odobritvi oziroma zavrnitvi ne dobijo pisnih odločb.

Na pogovoru v našem uradu je direktor Urada za verske skupnosti potrdil, da urad nima meril za delitev sredstev. Posamezni prosilci na svoje vloge ne dobijo pisnih odgovorov, saj ni formalne podlage za odobritev ali zavrnitev posameznih vlog.

Po proučitvi odgovora Urada za verske skupnosti, predpisov in drugih aktov, ki urejajo področje socialnega zavarovanja, smo ugotovili, da zagotavljanje državnih sredstev za socialno zavarovanje duhovnikov v RS pravno ni urejeno, da se sredstva delijo brez vnaprej sprejetih meril in brez javnih razpisov, torej nepregledno. Zato je mogoče različno, torej diskriminatorno obravnavanje posameznih verskih skupnosti in posameznih duhovnikov.

Menimo, da 20. člen ZPPVS, ki vsebuje splošno normo, da družbena skupnost lahko daje verskim skupnostim gmotno podporo, ne more biti neposredna podlaga za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje duhovnikov v RS. Tudi sklep Izvršnega sveta Skupščine RS iz leta 1991 ne more biti podlaga za vsakoletno zagotavljanje teh sredstev, saj je bil uporabljen že v letu 1991. Po našem mnenju bi se sredstva morala deliti na podlagi javnega razpisa kot druga sredstva državnih pomoči. Tako bi bili lahko zavrnjeni očitki o nepreglednosti delitve in domnevno neenakopravni obravnavi posameznih upravičencev. Če se država odloči, da nameni določena proračunska sredstva za pomoč verskim skupnostim, mora opredeliti tudi merila in postopek za delitev.

Vlada RS je odgovorila, da se proračunska postavka“prispevki duhovnikov” potrdi s sprejetjem proračuna v državnem zboru. Sredstva določajo verske skupnosti, ki z njimi samostojno razpolagajo. Vlada meni, da je oblikovanje meril in postopkov javnih razpisov za dodeljevanje gmotne podpore verskim skupnostim v državi, kjer ustava določa ločitev države in verskih skupnosti, enakopravnost in svobodno delovanje verskih skupnosti, z ustavnega stališča lahko sporno. Javni razpisi naj bi bili mogoči in se tudi izvajajo zgolj za vzporedne dejavnosti verskih skupnosti, kot stana primer socialna in dobrodelna dejavnost, ki nista verski. Hkrati je vlada sporočila, da se zaveda pomanjkljivosti sedanje normativne ureditve, zato pripravlja celovito ureditev problematike verskih skupnosti, v okviru katere se bo ustrezneje in primerljivo z drugimi državami in ureditvijo, ki v Republiki Sloveniji velja za nekatere druge poklice, uredilo tudi to področje. Urad za verske skupnosti bo pridobil ustrezna strokovna mnenja o možnosti oblikovanja zakonskih meril za dodeljevanje državne gmotne podpore verskim skupnostim in dodatno proučil možnost oblikovanja zakonskih kriterijev za dodeljevanje takšne podpore. O aktivnosti nas bodo sproti obveščali.