2.1.1. Narodne in druge manjšine

Število pobud, ki zadevajo probleme različnih manjšinskih skupnosti in njihovih pripadnikov, se je v minulem letu povečalo.

Prejeli smo nekaj pobud pripadnikov romske skupnosti, vendar pa se vsebina teh pobud ni nanašala toliko na probleme, ki jih imajo z državnimi in drugimi organi, ki sodijo v okvir pristojnosti varuha, ampak največkrat na probleme znotraj romskih skupnosti. Neredko opozarjajo na spore med različnimi romskimi skupinami in družinami, obravnavali pa smo tudi vprašanje legitimnosti volitev v romsko društvo. Prejeli smo tudi nekaj pobud državljanov, ki imajo težave s pripadniki romske skupnosti in navajajo, da državni in lokalni organi ne ukrepajo dovolj učinkovito za njihovo zaščito. V eni od peticij vaščani navajajo, da jih zlasti motijo kršitve prometnih predpisov in predpisov o javnem redu in miru, ki niso sankcionirane s strani policije in drugih državnih organov. Podpisnikom smo svetovali, kam naj se obrnejo za varstvo njihovih pravic, odsvetovali pa smo jim, da bi tovrstne probleme reševali sami oziroma se samopomočjo, kar so tudi navedli v svoji peticiji.

Varuh je v minulem letu na lastno pobudo obiskal dve romski naselji, kjer se je dodatno seznanil z romsko problematiko. Naselji Pušča in Žabjak. Ne glede na posamezna odstopanja je mogoče problematiko prebivalcev obeh naselij strniti predvsem na dve temeljni področji. Težave pri urejanju osnovnih bivalnih razmer in težave pri zaposlovanju. Slednje je bilo poudarjeno tudi za celotno romsko skupnost v pogovorih varuha s predstavniki Zveze Romov Slovenije.

V minulem letu smo ob obravnavi pobude predstavnika Romov iz Novega mesta, ki se je na nas sicer obrnil zato, da bi od občine dobil nadomestilo, ker ni imel možnosti, da bi na prejšnjih lokalnih volitvah kandidiral kot predstavnik Romov v občinskem svetu, ugotavljali neusklajenost statuta Mestne občine Novega mesta in Zakona o lokalni samoupravi glede zastopanosti Romov v občinskih svetih. Ustavno sodišče je namreč z odločbo iz marca 2001 ugotovilo, da je statut Mestne občine Novo mesto v neskladju z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS), ker ne določa, da ima romska skupnost svojega predstavnika v občinskem svetu. Ustavno sodišče je z odločbo ugotovilo, da je avtonomnost romske skupnosti na območju Novega mesta nesporna, zato bi mestna občina že na podlagi tedanje ureditve morala omogočiti izvolitev predstavnika romske skupnosti v občinski svet. Z isto odločboje ustavno sodišče ugotovilo, da je ZLS v neskladju z ustavo, in naložilo državnemu zboru, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi te odločbe. Zakonodajalec mora v ZLS določiti merila, na podlagi katerih bodo občine lahko ugotovile, ali je na njihovem območju avtohtono naseljena romska skupnost.

Na tej podlagi smo županu občine Novega mesta predlagali, naj v statutu čimprej uredi predstavništvo romske skupnosti v mestnem svetu; predsedniku državnega zbora pa, da si v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da bo ZLS čimprej usklajen z odločbo ustavnega sodišča št.U-I-416/98. Opozorili smo, da je treba zakon čimprej dopolniti, da bi na tej podlagi občine lahko sprejele ustrezne rešitve v svojih statutih ter zato, ker gre za zahtevna strokovna in ustavnopravna vprašanja, ki jih je treba razjasniti pred sprejetjem zakonskih rešitev. Predsednik državnega zbora nam je odgovoril, da si bo prizadeval za čimprejšnji sprejem zakona; župan Novega mesta pa, da je občina v postavljenem roku statut dopolnila in predvidela zastopanost romske skupnosti v občinskem svetu.

Relativno veliko zadev smo prejeli v zvezi z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. Odmeven je bil primer zavrnitve vstopa drugače spolno usmerjenih v javni lokal. Varuh je v javni izjavi opozoril, da mora biti izvajanje različnih javnih dejavnosti in storitev, med katere sodijo tudi gostinski lokali, nediskriminatorno. Izvajalec javne dejavnosti mora svoje blago ali storitve nuditi vsakomur brez razlik, ki nimajo podlagev predpisih ali utemeljenih razlogov. O tem je varuh izdal tudi posebno izjavo, ki pa se ne nanaša le na diskriminacijo istospolno usmerjenih, ampak velja za vse vrste diskriminacij. V tej zadevi se je na nas obrnil tudi prizadeti, ki pa se zaradi kršitev svojih pravic ni obrnil na pristojne državne organe, zato varuh v konkretnem primeru ni mogel posredovati, saj v razmerju do posameznikov in drugih subjektov civilnega prava nima pooblastil.

Na vprašanje domnevne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti nas je opozorilo Društvo Škuc in navedlo tri takšne primere. V prvem primeru je radijski voditelj nakazal povezanost med domnevno homoseksualnostjo Hitlerja in dejanji, ki jih je storil. V drugem citirajo trditvi v dveh strokovnih knjigah oziroma učbenikih, ki po mnenju pobudnikov neustrezno obravnavajo homoseksualnost. V tretjem primeru pa gre za obrazec za vpis v Klub vzgojiteljev pri ZPMS Moste-Polje, ki ponuja izjavo, iz katere se lahko razume povezanost med izkoriščanjem otrok in istospolno usmerjenostjo. Za prva dva primerasmo opozorili na omejitve, ki izhajajo iz zakonodaje in pristojnosti varuha človekovih pravic, saj ni pristojen za obravnavanje in sankcioniranje dejanj posameznikov. Opozorili smo tudi na svobodo izražanja in možnosti, da se na strokovne trditve v znanstvenih publikacijah odgovarja na podobni ravni. S svojim posredovanjem pa smo uspeli v tretjem od navedenih primerov, saj je Zveza prijateljev mladine Moste-Polje upoštevala naše mnenje in predlog ter ustrezno spremenila obrazec za Klub vzgojiteljev.

Madžarsko kulturno društvo iz Ljubljane nas je opozorilo na pomanjkanje ponudbe televizijskih programov v madžarskem jeziku pri kabelskih operaterjih v Ljubljani. Ob naših omejitvah pristojnosti na tem področju pa smo jim posredovali naše mnenje, da bi morali biti vključeni v ponudbo kabelskih operaterjev tudi programi v madžarskem jeziku, saj gre za jezik, ki ga uporablja ena od ustavno priznanih manjšin RS, in za jezik ene od sosednjih držav.

Opozoriti moramo tudi na diskriminacijo starejših oseb. Konkretno gre za nezmožnost starejših, da bi sklenili določena osebnain premoženjska zavarovanja, in za onemogočanje kandidiranja upokojenih znanstvenikov za raziskovalne projekte. Oboje je v nasprotju z načelom nediskriminacije zaradi starosti, ki postaja čedalje bolj aktualno. Žal ima varuh pristojnost le pri tistih oblikah zavarovanj, ki jih ureja kateri od državnih organov. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pa smo posredovali zaradi diskriminacije upokojenih raziskovalcev. Ministrica je obljubila, da bodo problem odpravili do prihodnjega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov v letu 2002 (glej primer št. 4).

Prejeli smo pismo Sindikata slovenske šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v katerem navajajo, da se zakon št. 28, ki naj bi uveljavil varstvo pripadnikov slovenske narodne skupnosti na tem območju, ne uresničuje.

Na poizvedbo nam je ministrstvo za zunanje zadeve odgovorilo, da si ob vseh priložnostih prizadeva italijanske sogovornike prepričati, da je nujna uporaba zakona v praksi, to vprašanje je vključeno v vsa dvostranska srečanja, veleposlaništvo RS v Rimu in generalni konzulat RS v Trstu pa sta pristojne italijanske oblasti večkrat opozorila na izvajanje zaščitnega zakona; ministrstvo je o tej problematiki opravilo več pogovorov z veleposlanikom Republike Italije v Sloveniji in mu vzvezi s tem predalo dve verbalni noti.

Pobudnikom smo posredovali vsebino tega odgovora in izrazili upanje, da bo zakon o varstvu slovenske manjšine čimprej upoštevan v praksi. Varuh človekovih pravic nima pristojnosti v drugih državah in lahko le opozarja organe Republike Slovenije, da si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za uresničevanje teh ciljev.

Mednarodno pozornost je zbudilo posredovanje varuha ob zavrnitvi objave Bajramskih nagovorov slovenskega muftije Islamske skupnosti v RS na RTV. Po našem mnenju je RTV ravnala diskriminatorno, ker ni objavila nagovora ob muslimanskem verskem prazniku, čeprav so praznični nagovori predstavnikov drugih verskih skupnosti (rimskokatoliške, evangeličanske in pravoslavne) že uveljavljeni. Na seji uredniškega sveta informativnega programa so sklenili vodstvu televizije predlagati, da ponudi podobno možnost nagovora tudi predstavniku Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. To je poročilo State Departmenta predstavilo kot uspešno posredovanje varuha (glej primer št. 3).