Temu je sledil tudi seminar o diskriminaciji Romov, katerega namen je bil na eni strani opozoriti na strukturno oziroma institucionalno diskriminacijo, ki jo Romi v Sloveniji doživljajo že več desetletij in stoletij, po drugi strani pa pokazati, da obstaja nezanemarljivo število dobrih praks, ki so svetilnik v boju proti diskriminaciji in nam lahko kažejo pot v prihodnost.

Varuh Matjaž Hanžek je uvodoma dejal, da je skrajni čas, da bi država na tem področju naredila več, in ne prepuščala reševanja problema zgolj lokalnim skupnostim. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja je povedal, da je po 15 letih od sprejetja ustave osnutek zakona o Romih, ki ga ustava predvideva, zdaj vendarle pripravljen. Vendar pa v besedilu pogreša določbe o pozitivnih ukrepih. Predlaganih rešitev ni nihče preizkusil v praksi, zadnji predlog zakona pa ni bil usklajen z romsko skupnostjo. Romska skupnost mora postati subjekt svojega razvoja, država pa bi morala več storiti za opismenjevanje romskih svetnikov, je še izpostavil.
O izbranih primerih iz sodne prakse, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti, je govorila Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Opozorila je še, da sporen termin avtohtonost, ob katerega se pogosto spotakne politika, ni ustrezen za varstvo manjšin. Posebne pravice bi se morale po njenem mnenju podeljevati na podlagi dveh meril - tradicionalne poseljenosti in poseljenosti na nekem področju v znatnem številu.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat je opozoril, da se diskriminacija Romov povečuje, kar je zlasti vidno na lokalni ravni. Pojavlja pa se tudi diskriminacija med samo romsko skupnostjo.
Seminar se je nadaljeval s predstavitvijo dobrih praks. Tako smo lahko slišali predstavitev dobre prakse vključevanja Romov v šolski proces na Osnovni šoli Janka Padežnika v Mariboru, kjer je ravnateljica Sonja Filipič poudarila, da je bistvo izobraževalnega in vzgojnega dela z romsko populacijo otrok v  nenehnem  iskanju ustreznih poti, sprotnem evalviranju, upoštevanju tradicije romskega načina življenja in njihove kulture ter stalnem sodelovanju s starši. Dejan Peklar pa je predstavil potek individualnih učnih ur z Romi.  

Študentka Samanta Baranja je predstavila razvoj vključevanja Romov v izobraževalni sistem, omenila pa je tudi težave, s katerimi se je srečevala in se še srečujejo drugi romski otroci med šolanjem. Povedala je, da je v Sloveniji deset romskih študentov, zaradi česar se ji je porodila ideja o ustanovitvi romskega akademskega kluba, ki bi povezoval te študente, jih motiviral in spodbujal, organiziral druženja Romov, kjer bi izmenjevali izkušnje, ideje ipd. Opozorila je še na potrebo po zagotovilu določenega števila študentskih postelj v domovih (te so sedaj rezervirane zgolj za obe narodni skupnosti).

Nada Žagar iz Zavoda za izobraževanje in kulturo (ZIK) Črnomelj je predstavila projekt Poklicno informiranje in svetovanje za Rome – PISR, katerega predpostavka je bila, da ne poznamo poklicnih in izobraževalnih interesov Romov, zato jim težko svetujemo in jih motiviramo za izobraževanje. V okviru projekta je ZIK s projektnimi partnerji izvedel raziskavo o izobraževalnih in poklicnih interesih Romov ter uvedel nov poklicni profil, poklic romskega koordinatorja.

V nadaljevanju sta Nataša Brajdič in Branko Novak predstavila dobro prakso sodelovanja med Romi in policijo ter poudarila, kako pomembno je izobraževanje tako policistov glede romskih običajev kot tudi seznanjanje Romov o delu policistov. Predstavila sta tudi program učenja romskega jezika med policisti.

Brankica Petkoviæ iz Mirovnega inštituta je govorila o pravici Romov do obveščenosti in sodelovanja v medijskem procesu in ob tem poudarila, da je to odgovornost tako države kot tudi industrije same. Nadalje je Neva Nahtigal predstavila uspešen projekt Usposabljanja Romov za radijsko novinarstvo, katerega neposreden učinek je bil med drugim tudi začetek delovanja romske radijske produkcije in oddaje Romica Prisluhnite Romom, ki sta ga predstavila urednica Monika Sandreli in novinar Romeo Horvat - Popo.  
 
Skozi predstavitve teh dobrih praks smo skupaj poskušali razmisliti tudi o možnih izboljšavah in strategijah boja proti diskriminaciji ter pokazati, kako pomembno pri načrtovanju podobnih strategij je ravno sodelovanje z Romi.