Barbara Samaluk, strokovna sodelavka

Naloga Varuha človekovih pravic je ugotavljati in preprečevati kršitve človekovih pravic in druge nepravilnosti ter odpravljati njihove posledice. To počne na dveh ravneh. Prva raven je ukvarjanje s posamezno prijavo zatrjevanega kršenja človekovih pravic posameznika, druga pa delo sistemske, promocijske in preventivne narave. Ozaveščanje posameznikov o njihovih pravicah in pravicah drugih, izobraževanje ljudi o načinih za popravo krivic oziroma načinih za preprečevanje kršitev ter spodbujanje širše javnosti k upoštevanju drugačnosti, ki je podlaga za oblikovanje strpnejše družbe, obsegajo preventivni del varuhovega delovanja, ki postaja v multikulturni družbi čedalje pomembnejši. Ne živeti drug mimo drugega, temveč učiti ljudi živeti skupaj, tudi to je naloga varuha.

Za doseganje tega je bistvena promocija strpnosti, ki je neodtujljivo povezana s človekovimi pravicami. Strpnost ne pomeni zgolj strpnega ‘prenašanja drugih in drugačnih ob sebi’, temveč izhaja iz prepričanja, da je treba dosledno spoštovati pravice ljudi takšne, kot so: splošno sprejete (pripadajo vsem brez razlik), neodtujljive (nihče jih nikomur ne more odvzeti iz kakršnegakoli razloga) in nedeljive (ni mogoče, da bi nam nekatere pravice pripadale, druge pa ne). Odnos je vzajemen: zavzemanje za človekove pravice je ključni element strpnega vedenja; brez odločitve za strpnost pa obenem ni mogoče doseči ustrezne ravni spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic. 

Mednarodne institucije za boj proti rasizmu in nestrpnosti prav tako kot nacionalne institucije za človekove pravice in ombudsmani opažajo nove oblike nestrpnih in diskriminatornih praks. Ena izmed teh je t.i. novi rasizem, lahko bi ga poimenovali tudi »kulturni rasizem«. Gre za obliko diskriminatornega javnega diskurza, ki se je iz diskurza temelječega na bioloških razlikah premaknil k na videz bolj sprejemljivemu diskurzu temelječem na kulturnih razlikah. Takšen diskurz zagovarja pravico skupin, in še posebej nacij, da varujejo lastno identiteto, ki jo sestavlja tradicionalno jedro, ki vsebuje vrsto kulturnih značilnosti (jezik, zgodovina, kultura, ipd.) in ne sme biti »zastrupljeno« s tujo kulturo, če se hoče ohraniti. Promotorji takšnega diskurza predstavijo večinsko prebivalstvo kot tisto, ki je ogroženo s strani drugih in drugačnih, pri ohranjanju lastne kulturne identite. Najbolj nevarno pri tem pa je dejstvo, da promotorji takšnega diskurza to počnejo v imenu človekovih pravic ter predstavljajo organizacije za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti, nacionalne institucije za človekove pravice in ombudsmane kot tiste, ki s svojim delovanjem ogrožajo kulturno identiteto naroda. Tako kljub vladnim ukrepom in sprejetim pravnim okvirom za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti nastajajo vrzeli med uradno anti-diskriminacijsko politiko in javnim mnenjem.

Učinkovito udejanjanje instuticionalnih in pravnih norm za boj proti diskriminaciji je v praksi odvisno tudi od javnega mnenja. Pri tem je potrebno vedeti, da se populistični predsodki ustvarjajo, širijo in obdržijo v družbi ne zgolj s pomočjo ekstremnih organizacij, temveč tudi s pomočjo političnih akterjev in množičnih medijev. Zato je naloga vlad, institucij, ki delujejo na področju človekovih pravic, nevladnih organizacij, univerz in raziskovalnih institucij, da uberejo nove poti, najdejo nove strategije in prakse za boj proti obstoječim in nastajajočim oblikam diskriminacije. 

Temu se in se bo posvečala tudi nedavno ustanovljena skupina za spremljanje različnih oblik diskriminacije in nestrpnosti pri Varuhu človekovih pravic RS. Tako bo Varuh še več svojega časa namenil promociji in izobraževanju za strpno družbo. To bo zajemalo tako ozaveščanje o Evropski konvenciji za človekove pravice, ki zagotavlja civilne in politične pravice, kot tudi o Evropski socialni listini, ki zagotavlja socialne in ekonomske pravice. Prav tako na tem mestu ne gre pozabiti na Okvirno konvencijo za varstvo manjšin, ki podpisnice, med katerimi je tudi Slovenija, zavezuje, da bodo uveljavljale popolno in dejansko enakopravnost pripadnikov manjšin na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja. Pri tem bo seveda nujno povezovanje z nevladnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi institucijami in javnimi zavodi. Varuh bo tu nastopal predvsem v vlogi spodbujevalca in promotorja projektov.

To vlogo varuhu omogoča visoka stopnja ugleda, kredibilnost in zaupanje ljudi v institucijo varuha, ki si jo je pridobil v času svojega desetletnega delovanja, aktivnega posvečanja odnosom z javnostmi in pospešenega delovanja na področju promocije in izobraževanja za človekove pravice. Aktivno sodelovanje z različnimi javnostmi in povezovanje med državnimi institucijami in nevladnim sektorjem, univerzami, zasebnimi inštituti in ostalo širšo strokovno in nestrokovno javnostjo, mu je z leti ustvarilo tudi bogato socialno mrežo in s tem dostop do pomembnih informacij.

Dostop do informacij med drugim vključuje tudi informacije o možnostih kandidiranja za finančna sredstva v programih EU namenjenim ozaveščanju in izobraževanju o človekovih pravicah in boju zoper diskriminacijo. Ker zahtevata tako promocija kot izobraževanje veliko finančnih sredstev, je naloga varuha kot spodbujevalca tudi ta, da pri različnih javnostih, ki so lahko s svojim delovanjem vključene v proces odpravljanja nestrpnih in diskriminatornih praks, spodbuja pripravo projektov, ki bodo lahko del omenjenih programov EU in jim bodo lahko na ta način zagotovljena tudi finančna sredstva. Pri tem pa je bistvenega pomena, da vlada zagotovi ustrezen informacijski sistem in strokovno podporo tistim, ki želijo kandidirati.

Vlogo spodbujevalca bo varuh udejanjal z vrsto aktivnostmi, ki pa so lahko obenem tudi že del obstoječih in načrtovanih programov Evropske unije. Te aktivnosti so sledeče:

 Spodbujanje raziskovalnih institucij in nevladnih organizacij k odkrivanju različnih oblik diskriminacije in nestrpnosti, ki bo omogočilo predvidevanje nadaljnjega razvoja diskriminatornih  oblik, zgodnja opozorila in hitre ukrepe
 Povezovanje vladnih, nevladnih, lokalnih in mednarodnih organizacij v boju proti nestrpnosti
 Spodbujanje množičnih medijev (lastnikov, urednikov, novinarjev) k preseganju diskurzov, ki spodbujajo predsodke in poglabljajo kulturni rasizem in vzpodbujanje množičnih medijev k promociji strpnosti
 Spodbujanje različnih ciljnih javnosti, da se aktivno vključijo v omejevanje sovražnega govora, rasistične in ksenofobne propagande na svetovnem spletu
 Izobraževanje za strpno družbo – organizacija različnih izobraževalnih oblik in priprava informacijsko-izobraževalnega gradiva
 Spodbujanje aktivne udeležbe mladih v boju proti diskriminaciji in nestrpnosti s pomočjo sodelovanja Varuha in različnih fakultet, šol in nevladnih organizacij
 Priprava in vzpodbujanje multimedijskih kampanj za promocijo strpnosti
 Spodbujanje različnih ustvarjalcev k boju proti nestrpnosti in diskriminaciji (filmskih delavcev, fotografov, pisateljev, pesnikov)
 Zagotavljanje in omogočanje dostopnosti do informacij o diskriminaciji in nestrpnosti

Veliko zgoraj opisanih aktivnosti varuh že udejanja s konkretnimi projekti in aktivnostmi, katerih glavni namen je ozaveščanje širše javnosti o pojavnih oblikah diskriminacije in načinih njihovega odpravljanja ter o prednostih strpnega vedenja. Ti projekti pa so pomembni še zaradi dveh stvari. Z realizacijo in močno promocijo omenjenih projektov ter informiranjem o možnostih za izvedbo novih, bo varuh spodbudil tudi druge k pripravi projektov namenjenim promociji in izobraževanju za strpno družbo. Bistveni pa so tudi zaradi zbiranja in ustvarjanja gradiv o pojavnih oblikah diskriminacije in nestrpnosti in njihovem odpravljanju. Na ta način dopolnjujejo varuhovo delo pri ustvarjanju sistematične baze podatkov za vse oblike diskriminacije in nestrpnosti. Takšna sistematično urejena baza bo predstavljala osnovo za delo antidiskriminacijske skupine v prihodnosti, za raziskave, reševanje konkretnih primerov in ustvarjanje strategij odpravljanja različnih vrst diskriminacije in nestrpnosti v prihodnosti. Ker je nujno, da v tem procesu varuh sodeluje z različnimi javnostmi, si bo prizadeval, da bazo podatkov v prihodnje naredi javno dostopno v obliki, ki bo različnim uporabnikom na voljo kjerkoli in kadarkoli. Zgolj dostopnost do pomembnih dokumentov, primerov, definicij, pravnih okvirov, raziskav in statističnih podatkov bo omogočalo učinkovito vključevanje različnih javnosti v boj zoper diskriminacijo in nestrpnost.