Ida Weiss, producentka, Bela film

Ko človek o razmišlja o človekovih pravicah, najprej pomisli na “velike” teme, povezane z vojnami, neštetih zlorabah žensk in otrok povsod po svetu, kršenja človekovih pravic, ki so posledica represivnih politik in s tem povezanih korupcij v sodstvu, zdravstvu, sociali etc.

Obstaja veliko dokumentarnih filmov z jasno izraženo osrednjo temo človekovih pravic. So vseh dolžin in pristopov in obravnavajo velike in male usode od posameznikov do narodov, katerih pravice so kršene vsak dan ali pa le enkrat in takrat usodno. Recimo, da so v tem kontekstu “šolski”, saj je tema človekovih pravic transparentna in so tudi nastali z jasnim motivom ozaveščanja in soočanja gledalca z nesrečno usodo njegovih “protagonistov”. Ti filmi so nedvomno izjemno pomembni, saj je film kot množični medij močno orožje. Če “premakne” vsaj enega “nevednega” gledalca, ga prisli k razmišljanju, morda ga celo pripravi do tega, da sede za računalnik in se še dodatno pouči o problemu, ki ga nedvomno zadeva kot prebivalca iste države ali preprosto planeta, podpiše kakšno peticijo, se včlani v kakšno prostovoljno nevladno organizacijo, je ta film že opravil svoje. Ustvarjalci teh filmov so dostikrat svojevrstni filantropi, neustrašni raziskovalci, tudi anarhisti, morda celo umetniki, ki pa filmski medij predvsem uporabljajo kot orodje in orožje. Novi formati snemanja, ki so preprosti za uporabo in predvsem poceni, so na široko odprli vrata na informacijsko-medijsko avtocesto. Moč tega orožja v času elektronskih medijev raste in s tem tudi odgovornost vseh, ki ga ustvarjajo. Tudi tistih, ki se v svojih filmih ne ukvarjajo neposredno s kršenjem človekovih pravic.

Vsako kršenje oziroma spoštovanje človekovih pravic se namreč začne pri človeku, pri posamezniku in njegovi širini duha in globalni zavesti. Z vzgojo le-te pa je povezana tudi vsaka oblika ustvarjanja, ki je namenjena neki  javnosti. S tega vidika sodijo sem tudi in predvsem igrani film, ki potencialno dosežejo še večji krog gledalcev saj svojega gledalca odpelje v svet iluzije, ki pa  nedvomno oblikuje njegovo zavest in odnos do sveta. Ne glede na to, ali je tema filma ljubezen, odraščanje, kriminal, osamljenost ali lepota življenja, je moč vpliva velika. Čeprav te teme nimajo kaj dosti skupnega s pojmom  človekovih pravic, kot ga sicer uporabljamo, pa vsak film to temo hote ali nehote nosi v sebi. Nosi in mora jo nositi v pojmih, kot so angažiranost, svoboda, spoštovanje in humanost, ki jim mora biti zavezan vsak ustvarjalec in jih mora upoštevati tako v njegovem lastnem odnosu do medija, v katerem ustvarja, kot tudi do teme, ki jo obravnava, pa naj bo ta še tako banalna. Le tako lahko film pripomore k širjenju zavesti in duha, ki sta temeljni pogoj za zavedanje o sebi in drugih. To pa omogoča socialno zavest in angažiranost posameznika, ki lahko prepreči kršitve pravic so-ljudi.