Na Varuha se je obrnila samostojna podjetnica, ki je za polovico delovnega časa prejemala delno nadomestilo ZPIZ, za polovico delovnega časa pa bolniško nadomestilo. Osebni zdravnik je 28. 4. 2023 podal predlog za invalidsko upokojitev pobudnice. Izvedensko mnenje o tem je bilo izdano 30. 11. 2023, ZPIZ pa je odločbo o invalidski upokojitvi izdal šele 11. 1. 2024, in sicer tako, da ima pobudnica pravico do invalidske pokojnine od 1. 12. 2023 dalje. Omenjena odločba je ostala pravnomočna 30. 1. 2024, potrdilo o pravnomočnosti je pobudnica prejela šele 15. 2. 2024. V tem času je imenovani zdravnik izdal novo odločbo, da je pobudnica do 31. 3. 2024 nezmožna za vsako delo zaradi bolezni. V času odločanja o invalidski pokojnini se je pobudnica večkrat oglasila na pri ZPIZ, ZZZS in Ajpes ter poskušala urediti zadeve, vendar neuspešno. Pobudnica je zaradi takšnega časovnega okvira odločanja za bila materialno oškodovana, saj je od 31. 1. 2024 pa do 19. 2. 2024 (izbrisa poslovnega subjekta iz PRS) izgubila vse pravice iz socialnega zavarovanja.
***
Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je pisala pobudnica in navajala težave v zvezi z uveljavitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki ji je bila priznana z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) z dne 11. 1. 2024, in sicer od 1. 12. 2023 dalje. Pokojnina po tej odločbi naj bi se izplačevala prvi naslednji dan po prenehanju zavarovanja. Pobudnica je v pobudi navedla, da se je takoj po prejemu te odločbe oglasila na ZPIZ in uslužbenko vprašala, ali mora glede na prejeto odločbo kar koli storiti. Povedano naj bi ji bilo, da naj počaka na pravnomočnost odločbe, da bo takrat prejela vsa navodila. Pobudnica naj bi 15. februarja 2024 prejela potrdilo ZPIZ o pravnomočnosti odločbe z dne 30. 1. 2024. V potrdilu je tudi zapis, da ZPIZ prijavi zavarovanca (pobudnico) v obvezno zdravstveno zavarovanje kot uživalca invalidske pokojnine z naslednjim dnem, torej 31. 1. 2024. Takoj po tem (16. februarja) je pobudnica šla na AJPES, da bi zaprla svoj s.p. Tamkajšnja uslužbenka naj bi jo ob tem s 30. 1. 2024 samovoljno odjavila tudi iz zdravstvenega zavarovanja, pa čeprav naj bi jo pobudnica rotila, naj tega ne stori, saj je v bolniškem staležu. Tako je bil s.p pobudnice zaprt z 19. 2. Da bo z istim datumom zaprla tudi njeno obvezno zdravstveno zavarovanje, naj bi pobudnici kasneje obljubila uslužbenka Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je ob tem še rekla, da ne ve, zakaj jo je uslužbenka AJPESA odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj je do 30. 3. 2024 v bolniškem staležu in bi šele takrat lahko zaprla s.p. Čeprav naj bi obe uslužbenki, tako iz AJPES kot ZZZS pobudnici zagotavljali, da bosta popravili datum prenehanja obveznega zavarovanja na 19. 2. 2024, se to ni zgodilo, pač pa je obveljal datum 30. 1. 2024. Nato naj bi pobudnica odjavo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja urejala še z drugo območno enoto ZZZS, povedano naj bi ji bilo, da bo kot dan prenehanja zavarovanja ročno vnesen datum 19. 2. 2024. Ko pa je pobudnica 1. 3. 2024 poskusila preko e-davkov narediti še zadnji obračun prispevkov za obdobje od 1. 2. do 19. 2. 2024, je bilo ugotovljeno, da je sistem zablokiral, na davčni upravi naj bi bilo pobudnici rečeno, da jo je ZZZS odjavil iz zdravstvenega zavarovanja s 30. 1. 2024. Pobudnica naj bi se s tem v povezavi dne marca letos obrnila na več območnih enot ZPIZ in na ZZZS ter na AJPES. Odgovorov pa naj ne bi prejela. Glede na navedeno je Varuha prosila za pomoč.
Varuh se je s poizvedbami za odgovore večkrat obrnil na ZPIZ, ZZZS in Ajpes.
Po preučitvi zadeve je Varuh odgovornim organom ZPIZ in Ajpes ter pobudnici podal svoje mnenje, kakor sledi.
Glede odločanja ZPIZ: Varuh ni dobil zadostnih pojasnil, zakaj je bila odločba o prenehanju pravice do delnega nadomestila izdana šele 18. 3. 2024, čeprav je odločba ZPIZ o invalidski upokojitvi pobudnice, z dne 11. 1. 2024 postala pravnomočna že 30. 1. 2024. Tudi ta odločba (o prenehanju delnega nadomestila) je bila pobudnici vročena kasneje, kot pa je bilo ustavljeno izplačevanje delnega nadomestila po omenjeni odločbi. V obrazložitvi ni navedene pravne podlage glede prenehanja izplačevanja delnega nadomestila z dne 18. 3. 2024, tudi ne glede navedbe v izreku, da bo ZPIZ o ugotovitvi morebitnega preplačila in obveznosti povrnitve preplačila izdal posebno odločbo. Ta zapis je po mnenju Varuha problematičen in pravzaprav nedopusten, saj je v konkretnem primeru, če je ali bi prišlo do preplačila, to posledica časovnih okoliščin odločanja o statusu pobudnice. Izvedensko mnenje je invalidska komisija podala 30.11. 2023 in od tega dne dalje je pri pobudnici zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti. ZPIZ pa je odločbo o tem izdal šele 11. 1. 2024 in nato šele 18. 3. 2024 odločbo o prenehanju invalidskega nadomestila. Varuh je ob tem opozoril ZPIZ na zakonske roke za izdajo odločbe (ta znaša 4 mesece od dneva uvedbe postopka; v konkretnem primeru se je postopek začel s predlogom osebnega zdravnika 28. 4. 2023) in na nujno časovno sosledje izdaje vseh upravnih aktov, s katerimi se odloča o t.i. invalidskem statusu posameznika. Če bi v primeru pobudnice obe odločbi bili izdani v ustreznem času, do zapletov in tudi prikrajšanja pobudnice ne bi prišlo.
Potrdilo o pravnomočnosti odločbe o invalidski upokojitvi je ZPIZ izdal 1. 2. 2024, in naj bi bilo po navedbah ZPIZ odpremljeno še isti dan; ni pa mogoče ugotoviti, kdaj ga je pobudnica dejansko prejela, saj ZPIZ o tem Varuhu ni predložil morebitnega dokazila. Dejstvo pa je, da je pobudnica Varuhu poslala kopijo tega potrdila in na njem njen uradni zaznamek o prejemu potrdila dne 15. 2. 2024. Ni razloga, da Varuh temu ne bi verjel, saj je bila pobudnica v celotni zadevi zelo aktivna. Takoj po prejemu odločbe o invalidski upokojitvi se je oglasila na ZPIZ, takoj po prejemu potrdila o pravnomočnosti (16. 2. 2024) pa na Ajpes, zadeve je urejala na drugi območni enoti ZPIZ in na območnih enotah ZZZS.
Varuh je predlagal ZPIZ, da potrdila o pravnomočnosti upravnih aktov vroča na takšen način, da bo možno ugotoviti dejanski prejem in seznanitev strank oziroma zavarovancev z omenjenim aktom. Nastop pravnomočnosti odločbe o upokojitvi je pomembno vplival na položaj pobudnice. Z naslednjim dnem od pravnomočnosti je namreč ZPIZ pobudnico prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje po pravni podlagi, na osnovi katere pa ni bila več upravičena do denarnega nadomestila za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni. S potrdilom o pravnomočnosti je bila pobudnica tudi seznanjena, da mora ZPIZ predložiti izbris Ajpesa iz PRS (kar je takoj po tem uredila, sklep Ajpesa o izbrisu je datiran z dne 19. 2. 2024).
Glede odločanja ZZZS: Na osnovi odločbe imenovanega zdravnika z dne 25. 1. 2024 je bila pobudnica od 16. 1. 2024 do 31. 3. 2024 začasno nesposobna za delo zaradi bolezni. V odgovoru Varuhu je ZZZS pojasnil, da je imenovani zdravnik ugotavljal pobudničino nezmožnost za delo, opredeljeno v izreku odločbe, in sicer glede na njeno preostalo delazmožnost po izvršljivi odločbi ZPIZ z dne 22. 11. 2021 in da imenovani zdravnik pri odločitvi ni razpolagal z odločbo ZPIZ z dne 11. 1. 2024 ter da je zato ni mogel upoštevati. Navedeno ne drži, saj je ZPIZ citirano odločbo vročil tudi pristojnemu Zdravstvenemu domu. Relacije med osebnimi zdravniki in imenovanimi zdravniki ZZZS pa so jasne, saj imenovani zdravniki odločajo na podlagi dokumentacije osebnih zdravnikov. Tako pa je imenovani zdravnik odločal o pobudničini začasni zadržanosti z dela za čas, ko je bila odločba ZPIZ o njeni invalidski upokojitvi že pravnomočna. Vendar pa je pobudnici zaradi odločbe ZPIZ o upokojitvi pripadala pravico do nadomestila le do 30. 1. 2024, ko je ta odločba postala pravnomočna.
Varuh je ZPIZ in ZZZS seznanil s svojimi ugotovitvami in mnenjem, da je bila pobudnica zaradi opisanega ravnanja ZPIZ in ZZZS pri uveljavljanju pravice do invalidske pokojnine oškodovana. Pri tem pobudnici ni možno očitati premalo vestnega ravnanja, prej nasprotno; storila je več korakov in aktivnosti, da bi uveljavila in zavarovala svoje pravice, vendar pa zaradi časovnih okoliščin odločanja in izdaje aktov, kršitev in nepravilnosti, ki sta jih omenjena organa pri tem povzročila ter njunega nekoordiniranega in neusklajenega delovanja (kljub temu, da oba odločata o pravicah iz naslova socialnega zavarovanja), pri tem pobudnica ni bila uspešna. Čeprav ji je bilo z odločbo ZPIZ priznano delno nadomestilo od 7. 1. 2022 dalje (to ji je z določbo o invalidski upokojitvi z dne 18. 3. 2024 prenehalo) in čeprav je bila istočasno z določbo imenovanega zdravnika do 30. 3. 2024 začasno nezmožna za delo (do tega dne je tudi upravičeno pričakovala prejem denarnega nadomestila) ter tako imela urejen svoj status, je z odločbo ZPIZ o upokojitvi z dne 11. 1. 2024, od dne 1. 12. 2023 dalje, z dnem pravnomočnosti te odločbe 30. 1. 2024 izgubila pravico do denarnega nadomestila, do delnega nadomestila in do obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova opravljanja gospodarske dejavnosti. Od tega dne pa do dne izbrisa poslovnega subjekta iz PRS, torej do dne 19. 2. 2024, ko je pobudnica končno lahko uveljavila pravico do invalidske pokojnine, pa je morala sama kriti stroške socialnih zavarovanj in druge stroške v zvezi z odprtim s. p., prihodkov pa v tem času ni prejela.
Varuh je pobudo evidentiral kot utemeljeno. Zaradi kršitev več določil ZUP ter načela dobrega upravljanja sta ZPIZ in ZZZS kršila načelo pravne varnosti; prav tako pa tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, ki določa, da je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku.
ZPIZ in ZZZS je Varuh izrazil pričakovanje, da bodo s pobudnico rešili nastali zaplet, mnenje Varuha upoštevali in skladno z navedenim ravnali tudi prihodnje v primerih z enakim ali podobnim dejanskim stanjem. 9.0-8/2024
