Po daljšem času smo pri Varuhu ponovno obravnavali pobudo, v kateri je pobudnica izpostavila problem neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v obdobju od 14. 6. 1994 do 26. 2. 2003, to je za čas od pridobitve statusa samostojne podjetnice (s. p.) do dne, ko je bila vključena v zavarovanje po uradni dolžnosti. Razlog, da se ni prijavila v obvezno zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in drugo), je bilo v njeni nevednosti, da opravljanje samostojne dejavnosti kot edinega poklica pomeni pravno podlago za obvezno socialno zavarovanje.
Nesporno je bilo ugotovljeno, da je bila pobudnica 14. 6. 1994 vpisana kot samostojna podjetnica za opravljanje dejavnosti cvetličarstva, ki jo je do tega datuma lahko opravljala kot popoldansko dejavnost, po tem pa zaradi spremembe predpisov le v statusu samostojnega podjetnika (s. p.). Z dnem začetka opravljanja dela kot s. p. bi morala pobudnica sama vložiti prijavo v obvezno zavarovanje na predpisanem obrazcu, tega pa ni storila iz nevednosti oz. s to obveznostjo ni bila seznanjena. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je šele leta 2003 (devet let pozneje) ugotovil, da pobudnica opravlja dejavnost, na podlagi katere mora biti vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato ji je izdal odločbo, s katero jo je po uradni dolžnosti prijavil v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti od dneva izdaje odločbe in tudi za nazaj, torej od priglasitve opravljanja samostojne dejavnosti cvetličarstva. S to odločbo je seveda nastala obveznost plačevanja predpisanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za nazaj. Ker se pobudnica z odločbo ni strinjala, je uporabila redna in izredna pravna sredstva za odpravo odločbe, vendar ji v teh postopkih ni uspelo. V sodnem postopku je bilo odločeno, da je bila upravna odločba ZZZS zakonita in pravilna.
V primeru opisane pobude Varuh pobudnici ni mogel pomagati, čeprav ji je verjel, da ob priglasitvi spremembe statusa ni vedela, katere obveznosti ji med drugimi nalagajo predpisi s področja socialnega zavarovanja. Državni organi in drugi so potrebovali devet let za ugotovitev nepravilnosti, v tem času pa je pobudničin dolg naraščal, ne da bi ona to vedela. Ko je za dolg izvedela, je poskušala v sodnih postopkih doseči spremembo odločbe, a neuspešno. Zato se je znašla v hudi stiski, saj je v tolikih letih dolg iz naslova neplačanih prispevkov za socialno zavarovanje tako narasel, da je ogrožena njena socialna varnost v prihodnje.
Pobuda ni bila utemeljena, a smo se kljub temu odločili za predstavitev primera v letnem poročilu z namenom, da opozorimo pristojne organe, ki s svojim ravnanjem in nevestnim delom posameznikom povzročajo težave, ki jih sami ne morejo več rešiti brez hudih socialnih posledic. 3.1-47/2009
