Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) meni, da je pristojno sodišče spregledalo ključne ugotovitve Varuha, ki so se nanašale na porušeno zaupanje otroka v zagovorniškem procesu zaradi njegovega zaslišanja na glavni obravnavi pred zaključkom zagovorništva. Varuh je otroku namreč obljubil, da bo svoje mnenje glede družinske situacije lahko podal v okviru zagovorništva, do česar pa zaradi zaslišanja otroka na glavni obravnavi in sklenitve sodne poravnave pred zaključkom zagovorništva ni prišlo. To je otroka utrdilo v njegovem predhodnem stališču, da institucijam ne gre zaupati, in s tem izničilo delo zagovornika, ki mu je s srečanji z otrokom uspelo vsaj malo obnoviti njegovo zaupanje v organe oblasti.
***
Varuh je obravnaval pobudo materinskega doma in pristojnega centra za socialno delo (CSD) za postavitev zagovornika otroku v sodnem postopku glede odvzema otroka staršema in omejitvi starševske skrbi. Oba pobudnika sta menila, da bi otrok potreboval zagovornika, otrok pa je željo po zagovorniku tudi sam večkrat izrazil. V postopku postavitve zagovornika otroku je Varuh pridobil soglasji obeh staršev in s sklepom zagovornika otroku tudi postavil. Varuh je pristojno sodišče seznanil s sklepom o postavitvi zagovornika ter podal tudi podrobna pojasnila o poteku zagovorništva in o izjavi otroka. Zagovorništvo je v konkretnem primeru trajalo dalj časa kot običajno, saj je imel otrok zaradi travmatičnih izkušenj izrazito nezaupanje do organov oblasti in institucij. Zato je bilo treba vložiti tudi več napora in časa za vzpostavitev zaupnega odnosa med otrokom in zagovornikom.
Med zagovorniškim procesom je bil Varuha pristojni CSD obvestil o datumu naslednje glavne obravnave na sodišču. Varuh je po pridobitvi teh informacij stopil v stik s koordinatorjem zagovornika in ugotovil, da zagovorniški proces do datuma glavne obravnave še ne bo zaključen. Varuh je o tem dejstvu obvestil pristojni CSD ter pristojno sodišče. Po opravljeni glavni obravnavi je bilo ob srečanju otroka z zagovornikom ugotovljeno, da je bila v postopku sklenjena sodna poravnava med staršema. Sklenjena sodna poravnava je sicer v večini sledila želji otroka, ki ga je pristojno sodišče o tem tudi zaslišalo na naroku glavne obravnave, vendar je kljub védenju o postavitvi zagovornika otroku in naknadnem obvestilu Varuha, da zagovorništvo do naroka glavne obravnave ne bo zaključeno, narok izpeljalo in otroka ob tem vprašalo o njegovih željah, nato pa na predlog mame ob strinjanju pristojnega CSD tudi sprejelo sodno poravnavo med staršema. Varuh je po zaključku zagovorništva pristojno sodišče seznanil z izjavo, pridobljeno v okviru zagovorniškega procesa, ter ga zaprosil za pojasnilo glede zaslišanja otroka na glavni obravnavi in sklenitvi sodne poravnave pred zaključkom zagovorništva. Varuh je posebej poudaril, da je bilo otroku na uvodnem srečanju pojasnjeno, da bo lahko brez zunanjih pritiskov v okviru zagovorništva izrazil svoje mnenje glede predloga o odvzemu in omejitvi starševske skrbi, njegovo mnenje pa da bo pristojno sodišče preučilo in mu po možnosti tudi sledilo, če bo to v njegovo največjo korist. Varuh je navedel, da je sodišče s tem, ko je otroka na naroku spraševalo o njegovih željah ter nato sprejelo sodno poravnavo, še preden bi bilo zagovorništvo v konkretnem primeru zaključeno, pri otroku povzročilo razočaranje in ga še bolj utrdilo v prepričanju, da sistemu in institucijam ne gre zaupati. Njegovo razočaranje je bilo zaznati ob zadnjem individualnem srečanju z zagovornikom, opaženo je bilo, da otrok ni bil več pripravljen tako aktivno sodelovati kot ob predhodnih srečanjih. Varuh je pojasnil, da se ne želi vmešavati v sodne postopke, vendar pa je skladno s 3. členom Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) dolžan opozoriti, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, otrokove koristi glavno vodilo. Države pogodbenice se namreč zavezujejo, da bodo otroku zagotovile takšno varstvo in skrb, kakršno je potrebno za njegovo blaginjo, upoštevaje pravice in dolžnosti staršev, zakonitih skrbnikov ali drugih posameznikov, ki so zakonsko odgovorni za otroka, in da bodo v ta namen sprejele vse ustrezne zakonodajne in upravne ukrepe. Skladno z določbo 12. člena KOP države pogodbenice tudi jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do njihovega svobodnega izražanja v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. V ta namen ima otrok še posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim, bodisi neposredno bodisi po zastopniku ali ustreznem organu, in to na način, ki je v skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje.
Pristojno sodišče je pritrdilo Varuhovi razlagi določil KOP. Ob tem je izrazilo zavedanje, da je Varuhu v luči KOP najbolje uspelo otroku pojasniti potek sodnih postopkov ter mu pomagati pri pripravi izjave, kar je bil cilj zagovorništva. Pristojno sodišče je ob tem navedlo, da drži tudi to, da je bil otrok na naroku zaslišan ob prisotnosti predlagatelja postopka (CSD), ki je prav tako strokovno usposobljen za prepoznavanje otrokovih koristi, tem pa da je pri svoji odločitvi tudi sledilo, zato naj te v konkretnem primeru ne bi bile spregledane.
Varuh meni, da je pristojno sodišče v svojem odgovoru spregledalo bistvo Varuhovih ugotovitev, saj ni problematiziral tega, da sklenjena sodna poravnava ni zasledovala otrokovih največjih koristi in da otrokove želje niso bile upoštevane – temveč je izpostavil porušeno zaupanje otroka v zagovorniškem procesu, potem ko mu je bilo na uvodnem srečanju pojasnjeno, da bo izjavo glede svoje družinske situacije lahko podal v okviru zagovorništva. Tako pa je bil ob zavedanju sodišča in CSD, da zagovorništvo še teče in ni zaključeno, vseeno zaslišan na glavni obravnavi, kar ga je utrdilo v njegovem predhodnem stališču, da institucijam ne gre zaupati. Tako je sodišče z odločitvijo o zaslišanju dejansko izničilo delo zagovornika, ki mu je otroku v okviru zagovorništva uspelo vsaj malo povrniti zaupanje v organe oblasti in institucije. (13.5-66/2024)
