Mati obsojenca na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni se je pritožila nad ravnanjem paznikov. Zatrdila je, da so pazniki sina med postopkom poškodovali, po tem pa ni bil odpeljan na pregled v bolnišnico.
Na našo poizvedbo je UIKS sporočila, da se je v ZPKZ Dob pri Mirni zgodil najprej besedni, nato še fizični konflikt med obsojenci, v katerem je bil udeležen tudi sin pobudnice, zato je bila potrebno posredovanje paznikov. UIKS pri preverjanju ukrepanja paznikov ni našla verodostojnih dokazov, ki bi v tem primeru kazali na uporabo prisilnih sredstev (tudi tonfe), saj so udeleženi v konfliktu spreminjali izjave. Glede nudenja zdravniške pomoči sinu pobudnice pa je sporočila, da mu je bila ta omogočena. Najprej je bil odpeljan na pregled v zdravstveni dom v Trebnje in nato še v splošno bolnišnico v Novo mesto.
Ker odgovor UIKS ni pojasnil vseh okoliščin posredovanja paznikov, smo opravili osebni pogovor z obsojencem. Ta je v pogovoru z nami potrdil uporabo prisilnega sredstva (tonfe). Na tej podlagi smo od UIKS zahtevali dodatna pojasnila, zlasti poročilo o uporabi prisilnih sredstev, ki mora biti izdelano v skladu z določbo 79. člena Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov z oceno ustreznosti uporabe tega prisilnega sredstva.
UIKS je sporočila, da razen njegove izjave, da je eden izmed paznikov uporabil prisilno sredstvo tonfo, tudi tokrat ni našla dokazov za njeno uporabo. ZPKZ Dob pri Mirni pa je pri tem pojasnil, da so pazniki ob posredovanju zoper obsojenca iz preventivnih razlogov uporabili prisilna sredstva za vezanje in vklepanje (lisice). Lisice so bile obsojencu odstranjene takoj, ko je bil primer razjasnjen.
Ker tudi ta odgovor ni pojasnil vseh okoliščin posredovanja paznikov oziroma je v njem opisana uporaba drugega prisilnega sredstva kot v prvem odgovoru, smo od UIKS zahtevali ponovna pojasnila. UIKS je pojasnila, da v razmerah, kot so bile ob posredovanju, ne bo mogoče nikoli ugotoviti natančnega poteka dogodka. ZPKZ Dob pri Mirni pa je tokrat pojasnil, da je bil obsojenec vklenjen šele ob spremstvu na zdravniški pregled. Navedel je še, da bo v prihodnje ob podobnih primerih od vodje posredovanja zahteval natančen opis dogajanja in ukrepov.
Kljub več poizvedbam na UIKS tako niso mogli ugotoviti vseh okoliščin posredovanja paznikov v primeru pobudnika. Očitno o tem ni bilo izdelano nobeno poročilo, iz katerega bi bilo razvidno, ali in katero prisilno sredstvo je bilo sploh uporabljeno. V tej zvezi so zlasti zbujala skrb prejeta pojasnila ZPKZ Dob pri Mirni o uporabi prisilnih sredstev, saj so se spreminjala.
Pazniki imajo pravico uporabiti prisilna sredstva zoper zaprte osebe, vendar le, če drugače ne morejo preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode. Nobeno nasilje in uporaba prisilnih sredstev pa nista dopustna, če ni podlage za uporabo prisilnih sredstev ali po tem, ko je oseba obvladana. Poleg tega mora vsak paznik o vsaki uporabi prisilnega sredstva podati poročilo v ustni in pisni obliki. V njem mora navesti, kakšno prisilno sredstvo je bilo uporabljeno, proti komu in iz kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporabljenega sredstva. Naloga poveljnika pa je, da ukrene, kar je potrebno, da se prepriča, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v mejah zakonskih pooblastil in v skladu s tem pravilnikom. O uporabi prisilnih sredstev in svojih ugotovitvah poroča direktorju zavoda. Na ugotovitve Varuha smo opozorili UIKS, da se primer, kot je ta, ne bi več zgodil. 2.2-2/2008
