Po mnenju Varuha človekovih pravic Republike Slovenije to, da različne razlage pravnih podlag med organi v Republiki Sloveniji ovirajo oziroma onemogočajo hitro in učinkovito izterjave preživnine za otroka iz tujine, pomeni poseg v pravico otroka iz 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah. Ministrstvo za pravosodje je Varuhovemu stališču pritrdilo in težava je bila ustrezno rešena.

* * *

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v obravnavo prejel pobudo, ki je opozorila na težave pri izterjavi preživnine za preživljanje mladoletnega otroka iz tujine, in sicer na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti pravu, ki se uporablja priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (Uredba).

Pobudnica se je za pomoč obrnila na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Sklad). Ta navaja, da Uredba v 1. odstavku 41. člena med drugim določa, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v državi članici izvršitve, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v tej državi članici izvršitve. Po določilu 48. člena Uredbe veljajo enake zahteve tudi za sklenjene sodne poravnave in druge javne listine. Izvršljivost sodne odločbe in sodne poravnave se v zaprošeni državi izkazuje z uradnim potrdilom javne institucije oziroma sodišča, ki je izdalo sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, izenačeno s sodno odločbo. S potrdilom o izvršljivosti je izenačena klavzula izvršljivosti izdane sodne odločbe. Zato je Sklad ob pregledu dokumentacije za začetek postopka izterjave preživnine v tujini dolžan preveriti, ali je sodna odločba oziroma sodna poravnava opremljena s klavzulo izvršljivosti, in če take klavzule na sodni odločbi ali sodni poravnavi ni, je dolžan tudi sam zaprositi sodišče za potrditev izvršljivosti. Sklad je tudi poudaril, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 42.a členu sodiščem, notarjem in drugim organom, ki odločajo o terjatvi, izrecno nalaga izdajo potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine, na zahtevo stranke, če gre za uveljavljanje terjatev v tujini/drugi državi članici EU, pri čemer je posebej in izrecno navedena tudi Uredba.

Sklad je v postopku od pristojnega okrožnega sodišča tako skušal pridobiti potrdilo o izvršljivosti sodne poravnave.

Sodišče je Skladu podalo odgovor s podrobnim pojasnilom, da glede na naravo sodne poravnave ne izdaja potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj ne gre za sodno odločbo. Sodna poravnava postane izvršljiva z zapadlostjo terjatve, to pa se lahko dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, v katerem je določen paricijski rok. Sodišče tudi navaja, da iz Uredbe ne izhaja, da bi bilo sestavni del dokumentacije za začetek postopka izterjave preživnine iz tujine potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj to sodišče ugotovi in potrdi z izdajo obrazca »Priloga I, Izvleček sodne odločbe/sodne poravnave o preživninski zadevi, za katero ne veljata postopek priznanja ali postopek o razglasitvi izvršljivosti sodne odločbe« (Priloga I), ki se izda, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora. Sodišče je v predmetni zadevi navedeni obrazec izdalo in to tudi sicer redno izvaja. Skladu je dalje pojasnilo svojo oceno, da klavzula sodišča o izvršljivosti sodne poravnave za izterjavo preživnine iz tujine ni potrebna, in Sklad tudi pozvalo, naj ga seznani s konkretnimi zahtevami tuje države, če ta na sodni poravnavi izrecno zahteva navedeno klavzulo. Sklad na slednje ni odzval.

Sklad je Varuhu pojasnil, da vsa preostala sodišča v Republiki Sloveniji v primerljivih zadevah izdajajo potrdila o izvršljivosti.

Po Varuhovem mnenju je bilo v predmetni zadevi nesporno, da je bila sodna poravnava sklenjena in da je tudi izvršljiva. Prav tako nesporno je bilo, da se v konkretnem postopku izterjave preživnine zatika, saj to pomeni, da je mladoletni otrok brez ustreznih sredstev, ki jih potrebuje za preživljanje. Varuh ni presojal, kaj je vzrok in čigava je odgovornost za nastalo težavo, nesporno pa je bilo nujno, da se težava nemudoma reši. Varuh je ocenil, da gre v predmetni zadevi za nepotreben zaplet, ki vpliva na pravico otroka do preživljanja, zato je vsem vpletenim in tudi Ministrstvu za pravosodje (MP) predlagal, naj to težavo nemudoma rešijo in zagotovijo, da se primerljive težave v prihodnje ne bodo ponavljale.

MP je v odgovoru podalo neobvezujoče pojasnilo glede nekaterih določb Uredbe, in sicer da ta v 17. členu določa, da se sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007, prizna tudi v drugi državi članici, ne da bi bilo treba začeti poseben postopek in brez možnosti ugovora zoper njeno priznanje. Sodna odločba, izdana v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 in je v tej članici tudi izvršljiva, je izvršljiva tudi v drugi državi članici, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo. Uvodna izjava 13 Uredbe določa, da bi bilo iz navedenih razlogov s to Uredbo treba zagotoviti tudi priznanje in izvršitev sodnih poravnav in javnih listin, ne da bi to posegalo v pravico katere od strank takšne sodne poravnave ali takšne listine do tega, da takšne instrumente izpodbijajo pred sodiščem države članice izvora. Kot sodna poravnava je v 2. točki prvega odstavka 2. člena Uredbe definirana poravnava v preživninskih zadevah, ki jo je bodisi potrdilo sodišče ali pa je bila sklenjena med postopkom pred sodiščem. Poglavje VI se nanaša na uporabo Uredbe tudi za sodne poravnave in javne listine. Glede uporabe Uredbe pri sodnih poravnavah in javnih listinah 48. člen Uredbe določa, da so sodne poravnave in javne listine, ki so izvršljive v državi članici izvora, v skladu s poglavjem IV priznane in izvršljive v drugi državi članici kot sodne odločbe – 48. člen torej določa: (1) pogoj izvršljivosti poravnave po pravu države izvora; (2) da se določbe te uredbe po potrebi uporabljajo tudi za sodne poravnave in javne listine ter (3) da pristojni organ države članice izvora izda na zahtevo vsake zainteresirane stranke izvleček sodne poravnave ali javne listine na obrazcu v Prilogi I in II ali III in IV. Prvi odstavek 20. člena Uredbe dalje določa listine, ki jih mora vlagatelj predložiti organom, pristojnim za izvršitev, in sicer so to: (1) izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti; (2) izvleček sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu Priloga I; (3) po potrebi dokument o stanju zakasnelih plačil z navedbo datuma izračuna; (4) po potrebi transliteracija ali prevod vsebine obrazca iz točke v uradni jezik države članice izvršitve.

MP glede obrazca iz priloge I dodaja, da sodišče izvršljivost potrdi tako, da izda obrazec Priloga I. V samem obrazcu priloge je tudi posebej navedeno, naj se izdaja le, če sta sodna odločba ali sodna poravnava izvršljivi v državi članici izvora. V Republiki Sloveniji je učinek sodne poravnave (lat. res transacta) enak učinku pravnomočne sodbe (lat. res iudicata). Sodna poravnava je torej izenačena s pravnomočno sodbo. Z njo se konča postopek o tistem delu spornega predmeta, o katerem je v poravnavi sklenjeno. Kot pravnomočna začne učinkovati, ko jo stranke podpišejo oziroma ko podpišejo sodni zapisnik, na katerega jo izjavijo (drugi odstavek 307. ter ves 308. člen ZPP). Sklenjena sodna poravnava ima tako učinek pravnomočnosti kot tudi učinek izvršljivosti. Po nacionalnem pravu je pogoj za izvršljivost sodne poravnave zapadlost terjatve, in ne pravnomočnost sodne poravnave, saj zoper njo ni možna pritožba.

V Republiki Sloveniji izdano potrdilo o izvršljivosti po mnenju MP torej ni pogoj za dovolitev izvršbe v primeru, ko je izvršilni naslov sodna poravnava. Izvršljivost in s tem zapadlost sodne poravnave se v skladu z 20. členom ZIZ namreč ne dokazujeta s potrdilom o izvršljivosti, temveč z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino, če zapadlosti na ta način ni mogoče dokazati, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Ne glede na to MP meni, da v zvezi s potrjevanjem izvršljivosti sodnih poravnav, ki se izvršijo v drugi državi članici EU, veljajo druga pravila oziroma evropski akti na področju čezmejne izvršbe.

MP glede ZIZ pojasni, da ta – v drugem odstavku 42.a člena kot generalni določbi, ki ureja pristojnost za izdajo potrdila o izvršljivosti na podlagi več uredb EU ter na enem mestu ureja pristojnost za izdajo potrdil tako za sodne odločbe in javne listine kot tudi za sodne poravnave – določa, da potrdilo o izvršljivosti na podlagi Preživninske uredbe in drugih uredb EU na zahtevo stranke izda bodisi sodišče ali organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji, ali pa notar, ki je sestavil javno listino. 42.a člen ZIZ torej določa pristojnost sodišča, da na zahtevo stranke izda potrdilo o izvršljivosti sodne poravnave na podlagi (oziroma zaradi) izvajanja Uredbe, čeprav po nacionalni ureditvi izvršljivosti sodne poravnave sodišče ne potrjuje. 42.a člen ZIZ sicer ne določa načina potrditve izvršljivosti. Sodišče lahko izvršljivost potrdi tudi z izpolnitvijo obrazca iz Priloge I Uredbe, saj brez izpolnitve tega obrazca ne moremo šteti, da je bilo opravilo sodišča opravljeno in izvršljivost sodne poravnave potrjena. Ključno z vidika stranke pa je, da je sodna poravnava skladno z Uredbo izvršljiva tudi v drugi državi članici. MP je predlagalo, naj se – če bi Sklad v okviru svoje vloge osrednjega organa od tujih organov prejel informacijo države članice, v kateri se sodna poravnava izvršuje, da je potrdilo o izvršljivosti kljub vsemu omenjenemu pogoj za izvršitev – te informacije delijo s sodišči, da bi se postopki tako izpeljali v čim krajšem času.

Varuh je pojasnila MP sprejel kot ustrezna, enako tudi predlog MP iz prejšnjega odstavka, ki sledi potrebi po najhitrejši možni zagotovitvi preživnine za otroka, četudi se to doseže z izvedbo aktivnosti, ki je predpisi sicer ne terjajo, saj je le takšno ravnanje skladno z določbo 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah, ki otrokovo korist zapoveduje kot vodilo v vseh postopkih, v katerih se odloča o njegovih pravicah.

V konkretnem primeru je bila zadeva po Varuhovem posredovanju ustrezno rešena in postopek izterjave preživnine iz tujine je stekel v smer, ki je vodila k izpolnitvi preživninske obveznosti. 21.2-1/2024