Nekaj pobudnikov se je na Varuha obrnilo zaradi zavrnitve prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek postopka osebnega stečaja. V enem izmed takšnih primerov je Okrožno sodišče v Ljubljani z odločbo opr. št. Bpp 10098/2013 z dne 1. 7. 2013 prošnjo zavrnilo iz razloga nemožnosti za uspeh. Menilo je, da je pogoj za začetek postopka osebnega stečaja obstoj stečajne mase, torej vsaj določenega premoženja stečajnega dolžnika, ki zagotavlja (vsaj delno) poplačilo upnikov. Ker je pobudnik v prošnji navedel, da je brez dohodkov in premoženja, je sodišče zaključilo, da tudi ni pričakovati ugodne odločitve o začetku stečajnega postopka in je iz tega razloga prošnjo zavrnilo.
Varuh ne more spremeniti sodne odločitve o brezplačni pravni pomoči. Pobudniku smo zato pojasnili, da ima zoper omenjeno odločitev o brezplačni pravni pomoči možnost vložitve tožbe v upravnem sporu. Vendar pa smo tudi opozorili, da nekatere odločitve upravnega sodišča kažejo, da je sodna praksa zavzela stališče, podobno tistemu, ki je bilo navedeno v zavrnilni odločbi za brezplačno pravno pomoč z dne 1. 7. 2013. Ob tem smo se strinjali s pobudnikom, da je razumevanje zakona, kot ga je sprejela sodna praksa, lahko tudi neživljenjska in v določeni meri tudi v nasprotju s samim smislom osebnega stečaja. Če namreč posameznika bremenijo visoki dolgovi in mu niti ne omogočajo, da bi zaživel »na novo«, naj bi bil osebni stečaj tisti instrument, ki bi prezadolženemu posamezniku omogočal, da nadaljuje z življenjem brez dolgov in obveznosti iz preteklosti. Velikokrat tudi šele osebni stečaj omogoča, da začne (znova) pridobivati dohodek.
Da je bila sodna praksa organov, ki odločajo o brezplačni pravni pomoči na prvi stopnji, pa tudi upravnega sodišča, napačna, pa je opozorila odločba Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013. Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti, mora po stališču Vrhovnega sodišča RS organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) pa je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti. Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člen ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja. 6.4-160/2013
