Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS zaprosil za pomoč, ker se na sodišču še ni začela zapuščinska obravnava, čeprav je pokojnik umrl že leta 2000. Ker smo menili, da je do tega prišlo zaradi nepravilnosti pri sestavi smrtovnice, smo za pojasnila zaprosili Upravno enoto Gornja Radgona (v nadaljevanju UE). Ta je ugotovila, da imajo v registru zabeležen dan smrti ter zadnje stalno prebivališče. Niso pa mogli pojasniti, kaj se je dogajalo s sestavo smrtovnice pri upravnem organu, ker je bil leta 2000 za to še pristojen krajevni urad, ki pa je bil kasneje ukinjen. Preverili so tudi na sodišču, ali je morda prejelo smrtovnico in dobili odgovor, da je po evidencah sodišča niso prejeli.
Zakon o dedovanju (ZD) določa, da mora matičar, ki je pristojen za vpis v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa smrti poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Če matičar ne more dobiti podatkov za smrtovnico, pošlje smrtovnico samo s tistimi podatki, s katerimi razpolaga. Smrtovnica se sicer običajno sestavi na podlagi podatkov, ki jih dajo pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico. Če sodišče dobi nepopolno smrtovnico ali samo izpisek iz matične knjige umrlih, lahko glede na okoliščine, tudi samo sestavi smrtovnico, ali naroči matičarju, da jo sestavi.
Iz navedenih določil jasno izhaja obveznost matične službe (upravna enota ali njen krajevni urad), da o smrti obvesti pristojno sodišče, in sicer tako, da sestavi smrtovnico ali pošlje izpisek iz matičnega registra. Na ta način zapuščinsko sodišče izve za smrt posameznika in lahko izvede postopek dedovanja po umrli osebi.
Glede postopka sestave smrtovnice pri krajevnem uradu menimo, da je bila storjena nepravilnost. Matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, bi moral v tridesetih dneh od vpisa smrti, poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Če ni imel dovolj podatkov, bi lahko poslal na sodišče tudi nepopolno smrtovnico, sodišče pa bi potem ustrezno nadaljevalo z obravnavo. Poleg te nepravilnosti Varuh ugotavlja, da krajevni urad ni imel ustrezno urejenega pisarniškega poslovanja z dokumentarnim gradivom. Namen pisarniškega poslovanja, ki mora biti urejeno skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, je ravno zagotoviti sledljivost dokumentov. V konkretnem primeru ni bilo tako, saj ni možno ugotoviti, kaj se je dogajalo s smrtovnico.
V zvezi z zadevo smo UE predlagali, da napako pri sestavi smrtovnice odpravi skladno z veljavno zakonodajo ter nas s svojo odločitvijo oziroma rešitvijo seznani. UE je napako popravila, sestavila je smrtovnico in jo poslala pristojnemu sodišču. (5.7-70/2009)
