Pobudnica je v svoji pobudi Varuhu izpostavila po njenem mnenju neenak položaj najemnikov oskrbovanih stanovanj. Po njenem mnenju naj bi bila v določenih oskrbovanih stanovanjih možnost oskrbe najemnikom oskrbovanih stanovanj zagotovljena, v nekaterih drugih oskrbovanih stanovanjih pa ne. Z dopisom se je obrnila tudi na Ministrstvo za solidarno prihodnost, a odgovora do posredovanja Varuha ni prejela. Varuh je ugotovil, da Ministrstvo za solidarno prihodnost pobudnici več kot eno leto ni odgovorilo na dopis in je s tem kršilo načelo dobrega upravljanja iz 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic in obveznost odgovarjati na dopise iz 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Po posredovanju Varuha se je nemudoma odzvalo in pobudnici poslalo odgovor. Varuh je ob obravnavi pobude zaznal številne pomanjkljivosti ureditve sistema oskrbovanih stanovanj, zato se je na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVarCP odločil odpreti širše vprašanje.
***
Varuha človekovih pravic (Varuh) je pobudnica opozorila na kršitve na področju oskrbovanih stanovanj. Pobudnica je izpostavila predvsem neenak položaj najemnikov oskrbovanih stanovanj, pri čemer naj bi določena oskrbovana stanovanja zagotavljala oskrbo, nekatera druga pa ne. V zvezi z očitki je pobudnica naslovila dopis na Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP), a je odgovor prejela šele po posredovanju Varuha, to je več kot eno leto po poslanem dopisu na MSP. MSP se je pobudnici opravičilo in pojasnilo, da je v konkretnem primeru prišlo do napake, saj so odgovor sicer pripravili, a ta ni bil poslan v proceduro podpisovanja.
Varuh je od Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Sklad), ki je lastnik oskrbovanega stanovanja, v katerem živita pobudničina starša, prejel pojasnilo, da pri načrtovanju in gradnji objekta dosledno upošteva področne predpise, vključno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje.[1] Pojasnili so, da se storitve e-oskrbe zagotavljajo v skladu s sklenjenim Dogovorom o sodelovanju z družbo Telekom Slovenije, s katerim je Telekom Slovenije kot registrirani izvajalec prevzel obveznost izvajanja storitve, za izvajanje storitve pomoči na domu (s katero se skladno s Pravilnikom lahko nadomesti osnovna in socialna oskrba) pa je Sklad sklenil Dogovor o izvajanju storitve s Centrom za pomoč na domu Maribor, s čimer je Center za pomoč na domu Maribor kot registriran izvajalec prevzel obveznost izvajanja storitve. V zvezi z izvajanjem storitev zdravstvenega varstva in zdravstvene nege po predpisih o zdravstvenem varstvu je Sklad pojasnil, da sam ni registriran za opravljanje te dejavnosti in da je izvajanje teh storitev v trenutnih razmerah težko zagotoviti, saj izvajalcev, ki bi bili pripravljeni sprejeti tovrstno zavezo, zaradi kadrovskega pomanjkanja ni. Sklad je pojasnil, da je s problematiko oskrbovanih stanovanj seznanil tudi MSP, saj po njihovem mnenju pravic ne bo mogoče zagotavljati brez ustreznih celovitih sistemskih rešitev.
Varuh je od Sklada prejel pojasnilo, da najemnike na različne načine seznanjajo z možnostjo rabe (ob plačilu) e-oskrbe (osebni telefonski alarm za pomoč na daljavo) in pomoči na domu, in sicer že v fazi razpisa za najem oskrbovanega stanovanja, kasneje pa tudi z najemno pogodbo in obvestilom na oglasni deski objekta. Sklad je Varuha seznanil tudi s tem, da je že v začetku leta 2023 na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) naslovil dopis, v katerem je MDDSZ predlagal spremembo pravilnikov ter sistemsko ureditev področja oskrbovanih stanovanj.
MSP je Varuhu pojasnilo, da se zaveda potrebe po vzpostavitvi transparentnega sistema oskrbe v oskrbovanih stanovanjih, ki bi vsakemu stanovalcu zagotavljal primerljive razmere kjerkoli po državi, in da je bilo z namenom urejanja odprtih zadev na tem področju izvedenih že več sestankov ter drugih aktivnosti s predstavniki Direktorata za stanovanja in Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo.
Varuh je obravnavo konkretne pobude, ko je MSP odgovorilo na dopis pobudnice, sicer zaključil, a se je glede na številne zaznane pomanjkljivosti ureditve sistema oskrbovanih stanovanj odločil odpreti širše vprašanje na podlagi drugega odstavka 9. člena ZVarCP, zato bo konkretne korake in aktivnosti pristojnih pozorno spremljal tudi v prihodnje. Ocenil je namreč, da gre za pomembno tematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, tako v luči težnje po deinstitucionalizaciji kot tudi v smislu priložnosti, da se oskrbovana stanovanja umestijo v sistem dolgotrajne oskrbe, kar je bilo do sedaj povsem spregledano. 9.7-16/2023
