Pobudnik je med drugim navedel, da je 16. 11. 2009 prejel sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. 1034 I 9808/2005 z dne 09. 01. 2009, iz katerega je lahko razbral, da je kot lastnik stanovanja na naslovu Prušnikova ulica 26 v Mariboru upnici dolžan izplačati znesek 56,53 EUR - za poškodbo katero bi naj zadobila leta 1992 pri padcu na enem od stopnišč kompleksa blokov na Prušnikovi ulici v Mariboru. Pobudnik je zatrjeval, da nikoli pred tem dogodkom, v času dogodka in ne po tem ni bil lastnik stanovanja na katerem koli naslovu navedene ulice in da je bil s tem sklepom prvič seznanjen oziroma že kar opozorjen na plačilo odškodnine v zadevi za katero ni vedel, da se sploh vodi.

Iz odgovora predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru na našo poizvedbo smo lahko razbrali, da se je v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 9808/2005 predmetni izvršilni postopek začel s predlogom za izvršbo z dne 6. 9. 2005 na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I P 601/99 z dne 09. 11. 1999 zaradi izterjave terjatve v znesku 1.058.070,50 SIT. Omenjeni predlog za izvršbo je upnica vložila proti skupnosti stanovalcev na Prušnikovi 26-32 (tj. 26, 28, 30, 32) v Mariboru ter naštela lastnike stanovanj na teh naslovih (skupno 97 fizičnih oseb in dve pravni osebi), med katerimi je bil kot lastnik stanovanja na Prušnikovi ulici 26 naveden tudi pobudnik, ki da po izvršilnem naslovu dolguje 13.546,77 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 1998. Tako je na podlagi navedbe v predlogu za izvršbo sodišče v sklepu o izvršbi z dne 9. 1. 2009 v točki I dovolilo izvršbo (tudi) proti pobudniku kot dolžniku za znesek 56,53 EUR (13.546,77 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 1998 do 31. 12. 2001. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je pri tem tudi pripomnila, da je pobudnik imel možnost izpodbi(ja)ti prejeti sklep o izvršbi prek ugovora. Sodišče je tako s strani dolžnikov zoper omenjeni sklep o izvršbi prejelo več kot 40 ugovorov, v katerih so nekateri tudi navajali, da v času škodnega dogodka niso bili lastniki navedenih stanovanj ali da so terjatev že poravnali, nakar je upnica zoper nekatere dolžnike predlog za izvršbo tudi umaknila.

V ponovnem posredovanju pri sodišču smo poudarili, da vidimo odločitev izvršilnega sodišča, da dovoli izvršbo na podlagi predloga, kakršen je bil vložen v konkretnem primeru, najprej vprašljivo z vidika presoje primernosti izvršilnega naslova za izvršbo. Iz sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I P 100/93 z dne 10. 6. 1998 je bilo namreč moč razbrati, da je bila v tej pravdni zadevi tožena stranka opredeljena kot Skupnost stanovalcev stanovanjske hiše Prušnikova 26-40, Maribor in to brez časovne opredelitve obdobja, iz katerega bi bilo mogoče ugotavljati dejanski in tudi pravni obstoj takšne skupnosti in tudi drugih podatkov, s katerimi mora biti označena stranka v postopku (npr. ali gre za najemnike ali lastnike stanovanj) in izkazujejo njeno pravdno sposobnost. Pri tem smo izpostavili, da je tovrstna opredelitev strank(e) v civilnem procesnem pravu po našem stališču vprašljiva ter to utemeljevali z vsebino nekaterih sklepov višjih sodišč, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (npr. iz sklepa številka Up-976/06 z dne 15. 5. 2007 izhaja: »...načelo formalne legalitete ne pomeni, da sodišče v izvršilnem postopku ne more preizkušati primernosti izvršilnega naslova«, ali pa iz sklepa opr. št. II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003: »...na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.«). Navezali smo se tudi na razlago ustavnega sodišča, da pravno pravilo, po katerem je primernost izvršilnega naslova po 21. členu ZIZ ena izmed materialnih predpostavk za dopustnost izvršbe, služi cilju zagotoviti jasnost in gotovost medsebojnih pravnih razmerij (glej sklep številka Up-976/06 z dne 15. 5. 2007) in povzeli, da menimo, da v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru pod opr. št. I 9808/2005 temu ni bilo zadoščeno. Zastavili smo tudi vprašanje, ali in kako je v tem primeru sodišče sploh preverilo primernost izvršilnega naslova za izvršbo (upoštevajoč pri tem podatke predloga za izvršbo) oziroma skladnost med izvršilnim naslovom in predlogom za izvršbo. Pri tem smo izrazili naše stališče, da bi dovolilno sodišče ravnalo bolj prav, če bi iz razlogov, pojasnjenih že zgoraj, omenjeni predlog za izvršbo zavrnilo.

Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru nam je sporočila, da je bilo s ciljem opredeliti se do Varuhove kritike, po odredbi predsednika Okrajnega sodišča v Mariboru, pribavljeno poročilo okrajnega sodnika, ki je sedaj obravnaval predmetno izvršilno zadevo (sklep o izvršbi v tej zadevi je bil sicer izdan več kot dve leti, preden je ta sodnik nastopil delo na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru). Sodnik se je načeloma povsem strinjal z našimi pomisleki glede izvršilnega naslova oziroma v njem določene označbe pasivno legitimirane – tožene stranke, vendar je pripomnil, da je kot izvršilni sodnik na izvršilni naslov vezan in vanj ne more posegati. Pritrdil je tudi našim pomislekom na račun izdaje sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. 19808/2005 z dne 9. 1. 2005, kolikor se ta nanaša na pobudnika, vendar s pripombo, da sam ni izdal sklepa o izvršbi in da bi,  če bi sam odločal o izvršilnem predlogu, le tega zavrnil, in to zoper vse dolžnike, saj da izvršilni naslov (glede na navedbo pasivno legitimirane stranke) sploh ni izvršljiv ter se tudi strinjal z našim stališčem, da bi izvršilno sodišče moralo pazili na skladnost izvršilnega naslova z izvršilnim predlogom glede identitete pasivno legitimiranih strank, kar pa da je mogoče storiti le v okviru odločanja o vloženih pravnih sredstvih – ugovorih zoper sklep o izvršbi – predpostavka za takšno meritorno odločanje pa je plačilo sodnih taks s strani vlagateljev pravnih sredstev.

Ker ta sodnik ni izdal predmetnega sklepa o izvršbi, se je sodišče obrnilo še na drugo odgovorno okrajno sodnico, ki je pojasnila, da je bil predmetni izvršilni spis vpisan na strokovno sodelavko, ki je samostojno izdala sklep o izvršbi, in da kot sodnica (razen pri izvršbi na nepremičnine) prejme spis šele ob vložitvi ugovora (prvi izmed ugovorov pa je bil vložen šele 28. 9. 2009, ko je bil spis že dodeljen novi sodnici). Glede na navedeno je sodišče pribavilo še poročilo strokovne sodelavke, ki je izdala predmetni sklep o izvršbi. Stališče slednje naj bi bilo, da so bila v sklepu o izvršbi navedena imena in priimki strank ter naslovi stalnega prebivališča, in je bil torej izdan zoper točno opredeljene fizične osebe, ki imajo sposobnost biti stranka v postopku. Tudi ona naj bi se strinjala, da mora izvršilno sodišče paziti na skladnost izvršilnega naslova z izvršilnim predlogom glede identitete pasivno legitimiranih strank, vendar pa da je to moč storiti le v okviru odločanja o pravnih sredstvih – ugovorih zoper sklep o izvršbi. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je tako zaključila, da je bil sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 9808/2005 z dne 9. 1. 2005 izdan, ker je strokovna sodelavka menila, da so za to podane vse potrebne predpostavke (tudi primernost izvršilnega naslova za izvršbo).

Iz razlogov, obrazloženih zgoraj, smo pobudo seveda šteli za utemeljeno. Pobudnik pa žal sam ni izkoristil možnosti, da bi (u)branil svoje pravice v okviru sodnega postopka v zvezi s konkretno zadevo, saj ni plačal predpisane sodne takse za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. 6.4-167/2012