Pobudnik navaja, da je zaposlen na lastni kmetiji. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se mu šteje zakonska fikcija, po kateri je njegov prihodek določen v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače (14. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), kljub temu, da so njegovi dejanski prihodki (ki ne dosegajo navedenega zneska fikcije) centru za socialno delo znani. Pobudnik opozarja še, da mu je bila fikcija v enaki višini upoštevana tudi v obdobju v preteklosti, ko je bil na kmetiji zaposlen za polovični delovni čas.

Pobudniku, ki se je zoper odločitev tudi pritožil, smo pojasnili, da bo o pritožbi odločilo pristojno ministrstvo, vseeno pa smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaprosili za njihovo stališče glede uporabe zgoraj navedene fikcije v primerih, ko posameznik dejavnost opravlja v obsegu, krajšem od polnega delovnega časa. Pridobljeno stališče ministrstva je enako našemu stališču - če posameznik svoje delo opravlja v obsegu, krajšem od polnega delovnega časa, potem se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva zgolj sorazmerni del zneska fikcije.

Pobudnik  sicer ni uporabil pravnega sredstva zoper odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev v času, ko je bil zaposlen le za polovični delovni čas. Pobudnik je zamudil tudi roke za vlaganje izrednih pravnih sredstev, s katerimi bi bilo preteklo nepravilnost mogoče odpraviti, zato smo lahko zgolj ugotovili, da je v postopku odločanja, ko ni bilo upoštevano, da pobudnik dejavnost opravlja zgolj s polovičnim delovnim časom, prišlo do posega v pravico do socialne varnosti, ki jo varuje določba 50. člena Ustave RS. Nismo pa mu mogli pomagati pri tem, da bi bila posledica tega posega v pravice odpravljena. 3.5-38/2017