1. Osnovni podatki o katalogu

Naziv organa: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Odgovorna uradna oseba: Tatjana Guštin, generalna sekretarka Varuha
Datum prve objave kataloga: 11. 12. 2004
Datum zadnje spremembe: 13. 12. 2024

Katalog je dostopen na spletišču Varuha.

Druge oblike dostopnosti kataloga: v tiskani obliki v prostorih Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana.

2. Splošni podatki o organu, organizaciji organa in podatki o informacijah javnega značaja s katerimi razpolaga

Podlaga za ustanovitev Varuha človekovih pravic je v 159. členu Ustave Republike Slovenije. Varuh se pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.

Pri svojem delu je neodvisen in samostojen. O svojem delu Varuh poroča državnemu zboru z rednimi letnimi ali posebnimi poročili. Sredstva za delo Varuha določi državni zbor v državnem proračunu.

Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) morajo Varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogočiti izvedbo preiskave. Varuh lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi Varuh.

Postopek pri Varuhu je neformalen in za stranke brezplačen. Varuh je dolžan voditi postopek nepristransko in v vsaki zadevi pridobiti stališča prizadetih strani.

Varuh človekovih pravic: Peter Svetina

Namestniki varuha človekovih pravic:

• Ivan Šelih, univ. dipl. prav.
• Miha Horvat, mag. prav.
• Dr. Jože Ruparčič, doktor prava
• Dr. Dijana Možina Zupanc, doktorica prava

Generalna sekretarka Varuha: Tatjana Guštin

Direktorica strokovne službe: Martina Ocepek

Vodja kabineta varuha: Nina Omerza

Sedež Varuha je v Ljubljani, Dunajska cesta 56
Telefon: +386 1 475 00 50
Telefax: +386 1 475 00 40
Brezplačni telefon: 080 15 30
E-pošta: info(at)varuh-rs.si

Poslovni čas zaposlenih pri Varuhu je v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 9. do 15. ure, v petek pa od 9. do 14.30 ure.

Na delovna dneva 24. in 31. 12. se poslovni čas začne ob 9. uri in konča ob 13. uri.

Varuh lahko opravlja svoje delo tudi zunaj svojega sedeža. Datum in kraj poslovanja sta objavljena na spletnih straneh Varuha www.varuh-rs.si

2a. Kratek opis delovnega področja organa

Vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu. Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo. Varuh lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji.

Varuh lahko v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Ob pogojih, ki jih določa zakon, lahko vloži pred ustavnim sodiščem ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava. Ustavno pritožbo vloži s soglasjem tistega, katerega človekovo pravico ali temeljno svoboščino varuje v posamični zadevi.

O prejetih pobudah in njihovi obravnavi se vodi statistika.

Zadeve iz pristojnosti varuha se delijo na naslednja področja:

• Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije
• Varstvo dostojanstva, osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti
• Svoboda vesti in verske skupnosti, svoboda izražanja
• Zbiranje in združevanje ter sodelovanje pri upravljanju javnih zadev
• Nacionalne in etnične skupnosti
• Tujci
• Socialna varnost
• Zagovorništvo otrok
• Družbene dejavnosti
• Varstvo otrokovih pravic
• Delovno pravne zadeve
• Brezposelnost
• Upravne zadeve
• Okolje in prostor
• Regulirane dejavnosti (gospodarske javne službe)
• Stanovanjske zadeve
• Omejitev osebne svobode
• Pravosodje
• Policijski postopki
• Zasebno varovanje, detektivi in redarji

Za vsako področje je pristojen eden izmed namestnikov. V zvezi s svojim delom ima namestnik na področjih, za katera je pristojen, vsa pooblastila, ki jih daje zakon Varuhu. Funkcionarjem in uslužbencem urada Varuha lahko da varuh oziroma varuhinja za dejanja, ki jih opravljajo, splošna ali posamezna pooblastila.
Varuh(inja), namestniki, funkcionarji in pooblaščeni uslužbenci pri Varuhu imajo službene izkaznice s fotografijo, podatki o identiteti in navedbo pooblastil. Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše varuh oziroma varuhinja. Za izdajanje izkaznic in evidenco o izdanih izkaznicah skrbi generalna sekretarka Varuha.

Organizacijo in način dela Varuha človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuh), določa delitev področij ter postopek z vlogami določa Poslovnik varuha človekovih pravic.

Varuh posluje v slovenskem jeziku. Kdor ne obvlada slovenskega jezika, lahko vloži pobudo pri Varuhu v svojem jeziku.

Vprašanja organizacije službe in načina dela Varuha, ki niso urejena z zakonom in s poslovnikom, se uredijo z drugimi splošnimi akti Varuha.

**********

14. oktobra 2017 je začel veljati Zakon o dopolnitvah zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B). Skladno z njim so 1. junija 2018 začele veljati določbe glede Sveta varuha za človekove pravice (50.a člen zakona), 1. januarja 2019 pa še določbe v zvezi s Centrom za človekove pravice (50.b člen zakona).

Za institucijo so to pomembne dopolnitve zakona, ki bodo Varuhu omogočile med drugim pridobitev statusa A po t. i. Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice iz leta 1993. Sprejela jih je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov leta 1993. Ta načela opredeljujejo poleg obravnave posameznih pobud tudi druge naloge, zlasti ukvarjanje s splošnejšimi nalogami na področju varovanja človekovih pravic (ugotavljanje stanja, pospeševanje oz. spodbujanje, ozaveščanje, izobraževanje in drugo).

Zakon opredeljuje ustanovitev Sveta za človekove pravice kot posvetovalno telo varuha, ki deluje znotraj institucije Varuha, vendar po načelu strokovne avtonomije. Svet sestavljajo predsednik in 16 članic oziroma članov (v nadaljevanju: člani). Od teh je sedem članov civilne družbe, trije predstavniki znanosti, dva predstavnika vlade, zagovornik enakosti, informacijski pooblaščenec, državni zbor in državni svet pa vsak po enega člana.

Zakon opredeljuje dve notranji organizacijski enoti Varuha: Državni preventivni mehanizem (kar je že vzpostavljeno) in Center za človekove pravice, ki opravlja širše naloge in ne bo obravnaval pobud. Med nalogami so zlasti promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil s posameznih področij spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, organiziranje posvetovanj glede uresničevanja, spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi, dajanje splošnih informacij o vrstah in oblikah pritožb na mednarodne organe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje v mednarodnih organizacijah ter združenjih na evropski in svetovni ravni, ki delujejo na področju uresničevanja, spodbujanja in razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Dodaten namen sprejetih dopolnitev je bil v pravno formalni sistemski ureditvi zagovorništva otrok, ki deluje v okviru Varuha, pred tem pa ga je deset let Varuh koordiniral kot pilotni projekt Zagovornik – glas otroka. Zagovornik nudi otroku psihosocialno podporo, ga seznanjanja s postopki in dejavnostmi na njemu primeren način, omogoča mu, da izrazi svoje želje in potrebe in da so te pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, slišane.

2b. Služba Varuha človekovih pravic

Služba varuha je organizirana v instituciji Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: Varuha), ki ga vodi generalna sekretarka Varuha. Generalna sekretarka Varuha je Tatjana Guštin.

Institucijo Varuha sestavljata strokovna služba Varuha in služba generalne sekretarja, za naloge, vezane neposredno na funkcijo varuha, pa se lahko oblikuje tudi kabinet.

Strokovna služba Varuha opravlja strokovne naloge za varuha in namestnike varuha po posameznih področjih iz pristojnosti varuha, klasificira pobude, skrbi za potek obravnave pobud in obravnava pobude ter pripravlja mnenja, predloge in priporočila, izvaja preiskovalna dejanja ter izdeluje poročila o svojih ugotovitvah v zvezi s pobudami in posreduje pobudnikom informacije v zvezi z njihovimi pobudami. Opravlja administrativno-tehnične, informacijske in druge naloge, ki so potrebne za opravljanje nalog iz pristojnosti Varuha in namestnikov varuha oziroma varuhinje. Vodi jo Martina Ocepek.

Služba generalne sekretarke opravlja samostojno ali v sodelovanju z zunanjimi sodelavci vse naloge na organizacijskem, pravnem, upravnem, materialnem, finančnem in kadrovskem področju, ki so potrebne za delovanje Varuha človekovih pravic. Službo generalnega sekretarja vodi neposredno generalni sekretar varuha. Generalni sekretar ima glede vodenja dela urada in delovnih razmerij pravice in dolžnosti predstojnika republiškega upravnega organa v skladu z zakonom, razen če z Zakonom o Varuhu človekovih pravic ali akti Varuha ta pristojnost ni izrecno določena Varuhu človekovih pravic. Vodi jo generalna sekretarka Varuha Tatjana Guštin.

Generalni sekretar je odredbodajalec za uporabo sredstev za delo Varuha človekovih pravic. Za svoje delo je odgovoren varuhu oziroma varuhinji. Generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti nadomešča delavec oziroma delavka, ki ga oziroma jo določi varuh oziroma varuhinja.

21. člen Poslovnika Varuha človekovih pravic določa, da se lahko za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinacijskih in administrativno-tehničnih nalog (s področja odnosov z javnostmi, promocije, publicistike, protokola, mednarodnih zadev), vezanih na funkcijo varuha, oblikuje kabinet. Kabinet varuha človekovih pravic vodi vodja kabineta Nina Omerza.

2c. Organigram in podatki o organizaciji organa

2d. Obveščanje javnosti in kontaktni podatki oseb, pristojnih za posredovanje informacij // Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov (DPO)

Varuh obvešča javnost o svojem delu skozi redna letna ali posebna poroča, ki jih predloži državnemu zboru, na novinarskih konferencah, s sporočili sredstvom obveščanja, z objavami poročil in predlogov v javnih glasilih in s posebnimi publikacijami. Pri tem Varuh upošteva predpise o varovanju tajnosti podatkov in zaupno naravo postopka v skladu z zakonom.

Kontaktni podatki oseb, pristojnih za posredovanje informacij:

• Urška Nardoni, namestnica generalne sekretarke Varuha
  E-pošta: urska.nardoni(at)varuh-rs.si
  

• Mag. Jure Markič, svetnik Varuha
  E-pošta: jure.markic(at)varuh-rs.si
  
  
• Sonja Božič Testen, Svetnica
  E-pošta: sonja.bozic-testen(at)varuh-rs.si

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov (DPO - data protector officer) Varuha:

• Andreja Mrak, IZOR, Inštitut za organizacijske rešitve
  E-pošta: DPO(at)varuh-rs.si
  
  

2e. Pravica vpogleda v spis Varuha človekovih pravic

Postopek pri Varuhu je zaupen, in to v razmerju do pobudnikov, drugih udeležencev v postopku in javnosti. Predlog za vrnitev občutljivih osebnih podatkov, ki jih Varuh ne potrebuje v postopku, pripravi nosilec zadeve najpozneje v 25 dneh od prejema podatkov.

Odločitev o vrnitvi in izbrisu iz evidenc Varuha sprejme pristojni namestnik varuha v 30 dneh od prejema podatkov, o čemer nosilec zadeve obvesti pobudnika. Varuh ali pristojni namestnik varuha lahko, če to ni v škodo zaupnosti postopka, udeležencu v postopku dovoli vpogled v spis, in sicer na podlagi utemeljene pisne vloge. Odločitev se sprejeme v desetih delovnih dneh od prejema pisne vloge.

Vpogled v spis se opravi v delovnem času na sedežu Varuha in pod nadzorstvom javnega uslužbenca, ki ga določi direktor strokovne službe.

Osebe, ki podatke o Varuhovem delu potrebujejo zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja Varuhovega dela, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja varuha ali pristojnega namestnika varuha. Pred vpogledom v spis morajo osebe podpisati izjavo o varstvu osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznanijo.

Pravica do vpogleda obsega pravico do pregledovanja, prepisovanja in kopiranja posameznih dokumentov iz spisa. Stroški za izdajo kopij bremenijo osebo, ki uveljavlja pravico do vpogleda.

Glede plačila stroškov za izdajo fotokopij se smiselno uporablja ureditev, ki velja za posredovanje in ponovno uporabo informacij javnega značaja.

2f. Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov z delovnega področja organa (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov)

Državni predpisi

• Ustava Republike Slovenije
• Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Varuhu človekovih pravic
• Zakon o Varuhu človekovih pravic
• Zakon o Ustavnem sodišču
• Zakon o obrambi
• Zakon o pacientovih pravicah
• Zakon o varstvu potrošnikov
• Zakon o varstvu okolja
• Zakon o varstvu osebnih podatkov
• Zakon o kazenskem postopku
• Zakon o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju
• Zakon o odvetništvu
• Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
• Zakon o davčnem postopku
• Zakon o tajnih podatkih

Več na PisRS.

Predpisi z delovnega področja Varuha človekovih pravic

• Poslovnik Varuha človekovih pravic

• Register predpisov Slovenije
• Predpisi lokalnih skupnosti
• Predpisi EU

Več na PisRS.

2g. Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov)

Predlogi predpisov: /

2h. Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

A

• Redna letna poročila Varuha človekovih pravic, priporočila DZ, odzivna poročila vlade
• Posebna poročila Varuha človekovih pravic
• Bilten Varuha človekovih pravic
• Sklepi in priporočila Državnega zbora ob obravnavi poročil Varuha
• Statistični podatki so v letnih poročilih Varuha
• Zanimivi primeri

B

• Poslovanje Varuha človekovih pravic RS
• Sredstva za delo
• Akti Varuha
• Naročila male vrednosti, javni natečaji, razne objave

2i. Postopek obravnave pobude s kratkim opisom poteka postopkov

Postopek za ugotavljanje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti se začne na pobudo. Pobudo za začetek postopka lahko da vsakdo, ki meni, da so mu z aktom ali dejanjem državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Varuh lahko začne postopek tudi na lastno pobudo. Na lastno pobudo začne postopek, če gre za posebej pomemben primer kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma druge nepravilnosti.

Če v posamični zadevi varuh začne postopek na lastno pobudo, je za začetek postopka potrebno soglasje prizadetega.
Pobuda za začetek postopka se praviloma vloži pisno. Na zahtevo pobudnika pobudo sprejme na zapisnik strokovni sodelavec ali svetovalec, ki ga določi generalni sekretar. V nujnih primerih lahko varuh sprejme pobudo tudi po telefonu. Takšno pobudo je dolžan pobudnik vložiti pozneje v pisni obliki. Če je ne vloži v enem mesecu, se postopek lahko ustavi.

• državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organ) na katerega se pobuda nanaša,
• navedbo človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki je bila kršena, oziroma nepravilnosti pri poslovanju organa,
• dejstva in dokaze, na katerih temelji pobuda,
• navedbo pravnih sredstev, ki jih je v zadevi že uporabil.

Če pobudo v imenu prizadetega vloži kdo drug, je treba k pobudi priložiti soglasje oziroma pooblastilo prizadetega.
Če je pobuda nepopolna ali nerazumljiva, se pobudniku določi primeren rok za dopolnitev oziroma popravo.
Če je za ugotovitev, razjasnitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev stvari, potrebno strokovno znanje, ki ga urad varuha nima, se v postopek lahko vključi izvedenec. O vključitvi izvedenca odloči varuh.

Na vloge in druge dopise, ki nimajo narave pobude za začetek postopka, odgovarja generalni sekretar varuha ali direktor.
Postopek pri varuhu je zaupen. Pobudnika in organ, na katerega se pobuda nanaša, varuh po končanem postopku seznani o svojih ugotovitvah s končnim poročilom.
Varuh nobenemu udeležencu postopka ni dolžan omogočiti vpogleda v spis.
Varuh in namestniki varuha opravljajo razgovore s strankami v predhodno dogovorjenem času.
Če razgovor ni bil predhodno dogovorjen, pobudnik pa kljub temu želi razgovor, ga opravi s strokovnim sodelavcem ali svetovalcem, ki ga določi generalni sekretar.
Pobude za začetek postopka pri varuhu ter druge vloge in dopise sprejema glavna pisarna. Vodja glavne pisarne je Mojca Šraj.

2j. Seznam javnih evidenc in drugih informatiziranih zbirk podatkov, s katerimi upravlja organ

Seznam javnih evidenc: /
Seznam zbirk:

1. Evidenca zadev
2. Evidenca o stroških dela in "MFERAC"
3. Evidenca o izrabi delovnega časa
4. Evidenca video nadzora
5. Evidenca zadev z osebnimi podatki

2.k. Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov - Metapodatkovni opisi javnih evidenc in informatiziranih zbirk Varuha človekovih pravic Republike Slovenije

2l. Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov