13.10.2003
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelka Novo mesto

Varuh človekovih pravic je 17. 9. 2003 nenajavljeno obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Oddelek Novo mesto (Jerebova 1, p. Novo mesto). Obisk sta opravila Ivan Šelih, samostojni svetovalec in g. Uroš Kovačič, višji strokovni sodelavec, sprejela pa ju je vodja oddelka ga. Milena Sukovič. Ob obisku smo opravili pregled bivalnih prostorov zavoda in se pogovorili z zaprtimi osebami, ki so bile v času našega obiska v zavodu.

Oddelek zavoda Novo mesto smo nazadnje obiskali 19. 10. 2000. O obisku smo pripravili poročilo z dne 24. 11. 2000, številka 2.2-83/00-3-CV, odgovor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa datira z dne 4. 1. 2001, številka 791-1-20/00-3002.

V oddelku Novo mesto prestajajo kazen zapora osebe obsojene do šestih mesecev, v njem pa je tudi oddelek pripora (predvsem za Okrožno sodišče v Novem mestu in Okrožno sodišče v Krškem). V času obiska je bilo v zavodu 38 zaprtih oseb: 15 obsojencev (od tega 9 v zaprtem, 4 v polodprtem in 2 v odprtem režimu prestajanja kazni zapora) in 23 pripornikov. Uradna zmogljivost zavoda je 35 zaprtih oseb (od tega 13 obsojencev, 16 pripornikov in 6 oseb kaznovanih v postopku o prekršku). Prezasedenost zavoda se kaže zlasti v večjem številu pripornikov kot je uradna zmogljivost. Po besedah vodje oddelka lahko sprejmejo največ do 45 oseb, če pa jih je več, se poslužujejo premestitve v druge zavode.

V oddelku zavoda je 21 zaposlenih, od tega 16 paznikov (pazniki varujejo tudi Okrožno sodišče v Novem mestu). Dve sistematizirani pazniški delovni mesti sta nezasedeni.

Delo pripomore k socialni rehabilitaciji, za zaprte osebe pa je to tudi možnost sprostitve in krepitve oziroma ohranjanja delovnih navad. Zato je velika pomanjkljivost zavoda, da zaprtim osebam ne omogoča dela. Takšno stanje na fizično in psihično stanje ne more ugodno vplivati. V času obiska sta od vseh zaprtih oseb delala samo dva obsojenca: eden je opravljal dela pralca, drugi pa dela hišnika. Vodja oddelka je pojasnila, da dela ni že od lani, nimajo pa tudi posebnega prostora za delo. Zato predlagamo, da zavod poveča napore, da bi zaprtim osebam zagotovil možnost dela, ki je koristno tudi za bodoče življenje na prostosti. To je tudi zakonska zahteva.

Zavod je upošteval naš predlog ob zadnjem obisku in poskrbel za izobraževanje zaprtih oseb. Upoštevajoč kratke prostostne kazni, ki se izvajajo v zavodu, bi v poštev prišlo predvsem opismenjevanje in pridobitev druge stopnje izobrazbe. V ta namen ima zavod sklenjene dogovore z zunanjimi izvajalci (t.j. Centrom za izobraževanje in kadre Trebnje, Novo mesto in Črnomelj). Pomoč pri tem nudi zavodska pedagoginja. Ker pa za izobraževanje ni zanimanja, se v času našega obiska ni izobraževala nobena zaprta oseba.

Zavod je poskrbel, da so zaprtim osebam v knjižnici na razpolago predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij in kazenske zakonodaje.

V času od našega zadnjega obiska je zavod sobo za obiske pregradil s stekleno pregrado. Obisk pripornika za stekleno pregrado traja 60 minut, brez pregrade pa 75 minut na teden. Istočasno lahko dva pripornika sprejmeta vsak po tri obiskovalce. V času našega obiska je pet pripornikov imelo obisk brez pregrade. Vodja oddelka je pojasnila, da je v zavodu uveden diferenciran pristop na področju dovoljevanja obiskov brez steklene pregrade in se o obiliki obiska pripornika odločajo od primera do primera, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera. Takšno obravnavo pripornikov, zlasti pa dolžino obiska, ki je najmanj enkrat daljša od predpisanega minimuma 30 minut, velja pozdraviti.

Obiski obsojencev trajajo od dveh ur naprej, lahko tudi do pet ur. Obsojenci lahko telefonirajo vsak dan, priporniki pa enkrat tedensko v trajanju do desetih minut.

Obsojenci se lahko tuširajo vsak dan, priporniki pa dvakrat tedensko, lahko pa tudi pogosteje, če takšno željo izrazijo, oziroma po priporočilu zdravnika (takšno priporočilo je v času našega obiska imelo šest pripornikov). Prav bi bilo, da bi bilo tudi pripornikom dana možnost vsakodnevnega tuširanja, saj gre vendar za temelj osebne higiene.

Hrano, s katero oskrbuje zavod družba Sadexo, zavod zaprtim osebam le razdeli.

Bivanje na svežem zraku je za pripornike in obsojence v zaprtem režimu omogočeno na zavodskem dvorišču, ki omogoča le sprehajanje. V primeru slabega vremena so zaprte osebe prikrajšanje za bivanje na prostem, saj na sprehajališču (še) ni nadstreška za primer slabega vremena. Obsojenci iz odprtega in pol odprtega režima pa se praviloma sprehajajo na dvorišču (parkirišču) pred zavodom. Tu potekajo tudi obiski za te obsojence. Ker se dvorišče uporablja tudi kot parkirišče, na njem pa sta le dve klopi z zelenico, to ni najboljša rešitev. Nenazadnje je večje število obiskovalcev moteče tudi za bližnjo okolico.

Varuh pozdravlja načrte zavoda, da bi izkoristili obstoječi, a neizrabljen prostor ob zgradbi zavoda za ureditev prostora, ki bi bil namenjen rekreaciji zaprtim osebam (tudi igram z žogo) in obiskom. Vodja oddelka je pojasnila, da je postopek za ureditev tega prostora v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.

Veliko zaprtih oseb koristi sobo za rekreacijo. Pripornikom je na voljo trikrat tedensko po 45 minut (zaradi večjega števila pripornikov v praksi le dvakrat tedensko po 30 minut), obsojencem pa dvakrat tedensko prav tako po 45 minut. V tej zvezi omenjamo pritožbe nekaterih pripornikov, da je včasih ta rekreacija odvisna tudi od »dobre volje paznika«. Zato je prav, da obstaja knjiga, v katero se zapisujejo osebe, ki koristijo to obliko rekreacije. Tako je mogoče morebitne tozadevne pritožbe, ki bi bile časovno konkretizirane, brez težav preveriti.

Prav je, da je obisk sobe za rekreacijo dovoljen poleg dve urnega bivanja na prostem. Želja zaprtih oseb pa je, da bi bila soba za rekreacijo bolje opremljena, zlasti s težjimi utežmi (npr. 10 kg), kar sicer ne predstavlja večjega finančnega zalogaja. Popravila je potrebno tudi sobno kolo, saj je zaradi okvare neuporabno.

Zdravnik prihaja v zavod dvakrat, psihiater pa enkrat tedensko oziroma po potrebi tudi večkrat. Zobozdravstvene storitve opravlja zobozdravnik v ZD Škocjan po pogodbi.

Želje za nakup se v zavodu evidentirajo, nakup pa opravi hišnik dvakrat tedensko (ponedeljek in četrtek). Zaprtim osebam je za nakup pijače in določenih drugih manjših artiklov (predvsem sladkih priboljškov) na voljo avtomat. Tako je bilo do nedavnega mogoče kupiti tudi cigarete, vendar te možnosti sedaj ni več, kar pri zaprtih osebah povzroča nezadovoljstvo. Po njihovem pripovedovanju se namreč večkrat zgodi, da jim cigaret zmanjka za vikend in jih v tem času ne morejo kupiti. Cigaret pa v zavod na drug način kot z naročilom za nakup pri hišniku ni dovoljeno vnašati (ne morejo jih sprejeti v paketu ali prinesti ob vrnitvi v zavod z morebitnega izhoda), zaradi možnosti vnosa prepovedanih drog. Vodja oddelka je pojasnila, da je razlog za ukinitev prodaje cigaret iz avtomata v spoštovanju določil Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Ta v drugem odstavku 14. člena prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov iz avtomatskih naprav.

Zavod urejenosti in čistoči bivalnih prostorov namenja potrebno pozornost. Vsi prostori zavoda so bili v letošnjem letu na novo prepleskani. Nekateri obsojenci pa so se pritožili, da za čiščenje bivalnih prostorov večkrat nimajo ustreznih čistil. Zato velja poudariti, da je mogoče ustrezno čistočo zagotoviti le, če so zagotovljena tudi čistila v primernih količinah, čeprav razumemo, da je lahko razlog v njihovem pomanjkanju tudi neracionalna uporaba s strani zaprtih oseb.

Za pripornike je predvidena uporaba sedmih sob (od tega so štiri v izmeri 25m2, tri pa v izmeri 10m2, vključujoč tudi ločeni sanitarni del v izmeri 1m2). Dva pripornika sta bila po navodilu zdravnika nameščena tudi v t.i. bolniško sobo (v izmeri 10m2). Tudi sicer zavod to sobo zaradi prostorske stiske uporablja za namestitev pripornikov. V večjih priporniških sobah so nameščene po štiri postelje, v manjših pa po dve. Sobe dajejo videz utesnjenosti in natrpanosti. Glavni razlog za to je v namestitvi postelj, saj ni pogradov, kar še zmanjšuje uporabno površino sobe in gibanje v njej. Želja pripornikov je, da bi se postelje v sobe ponovno nameščale v obliki pograda. Tako bi se povečala uporabna površina sobe z več življenjskega prostora za vsako zaprto osebo. Vodja oddelka je v tej zvezi pojasnila, da takšna postavitev postelj zardi oblike postelj zaenkrat ni mogoča, čakajo pa na novo opremo, ki bo to omogočala.

V priporniški sobi št. 6 so bili štirje priporniki, omare za shranjevanje pa le tri. Zato predlagamo, da zavod poskrbi, da bo vsaki zaprti osebi vedno omogočen tudi primeren prostor, kjer bo lahko shranila svoje osebne stvari.

Kot smo zapisali v prejšnjem poročilu o obisku so bile tri večje spalnice za obsojence pregrajene tako, da se je vsaka razdelila v manjšo in večjo sobo s pred prostorom, ki se uporablja kot dnevi prostor (ureditev sob se od našega obiska ni spreminjala). V manjših sobah (v izmeri od 14m2 do 18m2) se nahajajo tri oziroma štiri postelje, v večjih (v izmeri približno 30m2) pa šest postelj. Vsi obsojenci imajo svoje omarice s ključavnico za shranjevanje osebnih stvari. V vsakem bivalnem prostoru je tudi ustrezno število stolov in miza.

Soba številka 3 je namenjena za nastanitev oseb, kaznovanih v postopku o prekršku. Če so v njej tudi obsojenci (zaradi prostorske stiske), osebe, kaznovane za prekršek niso prostorsko ločene od obsojencev, kar pa je v nasprotju z določbo 207 ZIKS-1. Predlagamo, da se zagotovi spoštovanje te kogentne zakonske določbe ter prostorsko loči obsojence in osebe, kaznovane za prekršek.

Zaprte osebe so opozorile, da je soba št. 3 (večja spalnica) vlažna, na nekaterih mestih odpada omet. Zaradi mreže na oknu v sobi primanjkuje naravne svetlobe. V stranišču, ki je v ločenem delu sobe, pa zaudarja (razlog za to naj bi bila dotrajana sanitarna oprema, pomanjkanja zračenja in tudi stara kanalizacijska napeljava).

Zavod razpolaga z velikim dnevnih prostorom, ki je (pre)malo izkoriščen. S pregraditvijo sob in ureditvijo predprostorov sedanjih spalnic, se obsojenci namreč praviloma čez dan zadržujejo v predprostoru svoje sobe. V uporabi ni tudi kuhinja, ki je zaradi dostave hrane s strani zunanjega dobavitelja neizkoriščen prostor. Ob prostorski stiski bi lahko zavod tudi tema prostoroma dal uporabno vsebino (morda kot prostor za delo).

Zaradi varnostnih razlogov in preprečevanja komuniciranja pa imajo skoraj vsa okna celic, kjer bivajo zaprte osebe nameščeno gosto mrežo, ki zmanjšuje naravno osvetlitev prostorov. Tako morajo zaprte osebe uporabljati umetno razsvetljavo (luč) tudi podnevi (npr. za branje). Mreža, ki je sedaj nameščena na oknih tako ni najboljša rešitev. Morda bi bilo isti namen mogoče doseči že z drugačne izdelano mrežo, ki bo omogočala dovolj dnevne svetlobe. Vsekakor pa predlagamo, da se sedanjo omejitev dnevne svetlobe razreši ob sorazmernem upoštevanju pravice zaprtih oseb do dnevne svetlobe in zračnosti v prostoru na eni ter varnostnih razlogov na drugi strani. 2.2 - 32 / 2003