Kdaj: 29. maja 2024 ob 10. uri,
Kje: Hiša dobre volje, Nova Gorica (Erjavčeva ulica 39)
Slovenija se glede na število oseb, ki živijo in opravljajo večino svojih aktivnosti v 24-urnem organiziranem varstvu oziroma instituciji, trenutno uvršča med države z najvišjo stopnjo tovrstne institucionalizacije v Evropi. Tako smo kot država še vedno daleč od uresničitve procesa deinstitucionalizacije v praksi, s tem pa zamujamo priložnost za vzpostavitev bolj povezane in solidarne družbe.
Vlaganje zgolj v gradnjo zidov je preživeto, spodbujanje in omogočanje življenja v skupnosti tako invalidom kot tudi starejšim pa mora biti naš skupni cilj. Država ima dolžnost zagotoviti ustrezno podporno okolje ter kakovostno in varno oskrbo, usmerjeno k človeku in njegovim potrebam. Življenje v skupnosti uresničuje enakopravnost in spoštovanje vseh posameznikov ter jim omogoča bolj neodvisno življenje in polnopravno vključevanje v družbo.
Posvet je bil osredotočen na naslednja ključna vprašanja:
- Zakaj deinstitucionalizacija v Sloveniji poteka tako počasi? Kje smo, kaj je že narejenega ter v čem so ključne pomanjkljivosti in izzivi za prihodnost?
- Katere so prednosti življenja izven institucij, torej v lokalnem okolju, v katerem posameznik odrašča in živi večji del svojega življenja?
- Kako preobraziti sistem oskrbe in podpore, da bi ta omogočal, da bi lahko invalidi in starejši čim dlje živeli v svojem domačem okolju? Katere skupnostne storitve so pri
- tem ključne?
- Kateri primeri dobrih praks v Sloveniji že obstajajo? Kako jih razvijati v prihodnje?
- Na kaj opozarjajo deležniki na terenu? Kaj pričakujejo od odločevalcev?
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije že več kot pet let priporoča Vladi Republike Slovenije, naj sprejme ukrepe, potrebne za ureditev področja dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije. Opozarja tudi na neizvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstitucionalizacije. Varuh ugotavlja, da se Vlada in pristojna ministrstva na tem področju ne odzivajo na potrebe starejših in invalidov, saj ne zagotavljajo oziroma v zadostni meri ne zagotavljajo potrebnih podpornih storitev v skupnosti. Deinstitucionalizacija je odmik od institucionalnega mišljenja v smer k samostojnemu življenju s podporo v skupnosti. Država jo mora zagotoviti, saj je to proces, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic posameznic in posameznikov.
Program posveta
10.00–11.15 Pogovor varuha človekovih pravic Petra Svetine o deinstitucionalizaciji: kje smo in kam gremo?
- Bojan Stante, direktor Doma upokojencev Nova Gorica,
- red. prof. dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani.
11.15–11.30 Odmor11.30–13.00 Priložnosti in izzivi v praksi
Moderatorka: dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic,
- mag. Bogdan Dobnik, predsednik društva Ozara Slovenija,
- Jože Kropivnik, v. d. direktorja CUDV Črna na Koroškem,
- mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,
- Zdenka Jan, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.
13.00–13.30 Zaključek ob prigrizku in neformalno druženje
