Vsebina podzakonskih aktov večkrat vzbuja dvome, če je bila v celoti upoštevana vezanost teh aktov na zakon. Zaradi praznine v zakonu, neustreznega pooblastila ali celo ob ustrezni ureditvi v zakonu so včasih v aktih določbe, ki ne pomenijo samo razčlenitve zakonske ureditve ali določitve načina njenega izvajanja, temveč vsebinsko posegajo v zakonsko ureditev, v skrajnem primeru celo omejujejo v zakonu priznane pravice. To potrjujejo neredke odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi posameznih določb ali celotnih podzakonskih aktov zaradi njihove neskladnosti z ustavo oz. zakonom.

Enako problematični so nekateri postopki, ki jih podrobneje določajo podzakonski akti. Mislimo na zapletene rešitve, ki so včasih skregane z načelom ekonomičnosti postopka, na predpisovanje najrazličnejših dokazil o dejstvih, ki jih je mogoče ugotoviti z vpogledom v že obstoječe listine ali zbirke podatkov itn. itn. Ne bi bilo slabo, če bi v tem pogledu vse akte pred izdajo pregledala Urad za organizacijo in razvoj uprave in (ali) Komisija za odpravo administrativnih ovir. Bati pa se je, da bi se s tem čas do izdaje posameznih aktov še podaljšal. Izkušnje kažejo, da je bilo že doslej medresorsko usklajevanje pri pripravljanju posameznih aktov eden od pomembnih razlogov za njihovo nepravočasno izdajo.

Prav prepozno izdajanje podzakonskih aktov bi radi še posebej podčrtali. Spredaj smo pisali o tem, da že v zakonih niso za to določeni ustrezni roki, tako da akti zamujajo, celo če so izdani v zakonskih rokih. Toda ti roki se množično kršijo, kot rečeno, brez sankcij oz. ne da bi vedeli zanje. Razen splošno znane preobilice normativne dejavnosti ne poznamo pobliže drugih razlogov za tako stanje. Ne bi radi ugibali o pomanjkljivi strokovni usposobljenosti v posameznih organih. Ta se je lahko pokazala že v premalo proučenih in domišljenih zakonskih rešitvah. Vsekakor je nesprejemljivo, da se nerealne ocene pri sprejemanju zakona "popravljajo" z odlaganjem izdaje predvidenega podzakonskega akta ali da zaradi neizdaje takega akta vrsto let ne zaživi veljavna zakonska ureditev. Če se ta pokaže za nerealno ali drugače neustrezno, je treba predlagati spremembo zakona.

Odveč je poudarjati, da morajo biti izrecno predvideni pa tudi drugi podzakonski akti, ki se pokažejo za potrebne, na predpisani način objavljeni (gl. štev. 8. v prilogi). Že spredaj smo poudarili, da je nesprejemljivo, da bi se ta obveznost (delno) obšla s tem, da bi se vprašanja, ki po vsebini spadajo v podzakonske akte, reševala z internimi navodili.

Če sklenemo: zavzemamo se za to, da bi bila pri določanju in izdajanju podzakonskih aktov

- dosledno upoštevana delitev pristojnosti med zakonodajno in izvršilno oblastjo pa tudi razmejitev med podzakonskimi akti in internimi navodili,

- ureditev taka, da bi se v vsakem času vedelo, kateri akti veljajo, da ne bi bilo dvomov o tem, še manj pa "nepokritih" obdobij,

- dosežena čimvečja stopnja ažurnosti, vsebinske in "postopkovne" ustreznosti aktov, tako da zaradi njihove neizdaje, nepravočasne izdaje ali neustreznosti ne bi bilo otežkočeno oziroma neenotno, z zamudami in drugimi težavami obravnavano ali celo onemogočeno uveljavljanje pravic in pravnih koristi, priznanih z zakoni.

Če bi hoteli popraviti sedanje nezadovoljive razmere, bi morali ugotoviti vse neizpolnjene obveznosti v zvezi s podzakonskimi akti na posameznih področjih in te obveznosti čimprej izpolniti. Če bi se pri tem pokazalo, da je kaka obveznost neustrezno določena oz. nerealna, pa bi bilo treba predlagati spremembo takega zakona. V podrobnostih seveda ne moremo dajati in ne dajemo "receptov" za ravnanje, na vsak način pa bi se bilo treba ob taki inventuri, še zlasti pa tudi pri rednem delu v prihodnje v čimvečji meri izogibati nepravilnostim in pomanjkljivostim, ki smo jih navedli spredaj, ilustrirane pa so tudi s primeri v prilogi.

Na podlagi 7. in drugega odstavka 45. člena ZVarCP

da Vlada sprejme potrebne ukrepe za to, da se popravi sedanje stanje, v prihodnje pa zagotovi boljše delo pri določanju, pripravljanju in izdajanju podzakonskih aktov na vseh ravneh (Vlada, ministrstva, nosilci javnih pooblastil) in nas o teh ukrepih obvesti.

Matjaž Hanžek

Varuh človekovih pravic