Varuh človekovih pravic se v skladu z zakonom o varuhu človekovih pravic (3. člen) ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, lahko pa se sklicuje tudi na načela pravičnosti.

Ocenjujemo, da je država s tem, ko je postavila nekdanje imetnike stanovanjske pravice v tako različen položaj, povzročila med njimi neupravičeno razlikovanje. Stanovanjska pravica je bila dotlej ena sama s popolnoma enako vsebino. Stanovanjska pravica je bila enaka tako v objektih, ki so bili nacionalizirani, kot v novih stanovanjskih hišah. Menimo, da za drugačen položaj nekdanjih ISP zakonodajalec ni imel dovolj utemeljene podlage. Tudi če je želel dati prednost denacionalizacijskim upravičencem z vračanjem stanovanj v naravi, bi moral predvideti druge ukrepe, s katerimi bi vsaj približno izenačil položaj vseh nekdanjih ISP in tudi novim lastnikom omogočil razpolaganje s stanovanji. To bi bilo mogoče storiti z nadomestnimi rešitvami, s katerimi bi bilo najemnikom, ki so ostali v denacionaliziranih stanovanjih, omogočeno, da pod enakimi pogoji kot drugi nekdanji ISP pridobijo drugo stanovanje ali nadaljujejo najemno razmerje v javnem sektorju. Tako bi bilo tudi odpravljeno nezadovoljstvo novih lastnikov, ki z vrnjenimi stanovanji ne morejo svobodno razpolagati in jih tržiti.

Vlada je doslej predloge, s katerimi bi se izenačil položaj vseh nekdanjih ISP glede pravice do odkupa stanovanj, zavračala predvsem z obrazložitvijo, da za nadomestne rešitve ni sredstev. Takšni argumenti zbledijo ob sredstvih, ki se namenjajo za poprave krivic na drugih področjih, ali če jih primerjamo s sredstvi, ki se vračajo na podlagi zakona o denacionalizaciji in na drugih podlagah, ki dosegajo več milijard evrov. Najemnikov, ki so ostali prepuščeni novim lastnikom, je le nekaj tisoč, zato menimo, da bi morali najti način in sredstva tudi za rešitev tega problema. V nasprotnem bo veljala ocena, da so najemniki ostali med najbolj očitnimi žrtvami tranzicije oziroma plačujejo ceno za odločitev države v okviru denacionalizacije, ko se je odločala vračati lastnino skupaj z najemniki.