Stanje v slovenskih zavodih za prestajanje zaporne kazni je sorazmerno zadovoljivo, zlasti v primerjavi z državami vzhodne Evrope, ki se v tranziciji (morda tudi zaradi dediščine preteklosti) srečujejo z več težavami na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Množičnih, zavestnih in grobih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri obravnavanju zaprtih oseb v Sloveniji ne ugotavljamo. Ugodna splošna ocena stanja v slovenskih zaporih in priporih pa ne sme zavajati. Sorazmerno veliko število pobud s strani zaprtih oseb in mnogi pogovori, ki smo jih opravili z obsojenci in priporniki, kažejo, da je na področju zakonitega in korektnega obravnavanja zaprtih oseb potrebnih še veliko izboljšav.

Posameznika, ki je na prestajanju zaporne kazni ali v priporu, ne zanima splošna ocena o ravnanju z zaprtimi osebami v Sloveniji: zanj je zgolj in edino pomemben njegov primer. Zato se dejansko spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvrševanju kazenskih sankcij in še zlasti pri izvrševanju zaporne kazni kaže predvsem v korektnem odnosu do vsakega posameznika, ki je na prestajanju zaporne kazni oziroma v priporu. Le ta kriterij je lahko podlaga za pošteno oceno o stanju v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora.