3.1.5. Mednarodni odnosi

Mednarodni odnosi posegajo na obe ravni delovanja varuha. Izjemnega pomena pri vsakodnevnem delu so izkušnje inštitucij s tradicijo in tistih s krajšo zgodovino. Varuh človekovih pravic pa svoje izkušnje uspešno prenaša tudi v države, kjer inštituta varuha ali podobnih inštitucij za varovanje človekovih pravic še nimajo. Prenos izkušenj posledično pripomore k učinkovitemu reševanju primerov kršenja pravic in preprečevanju tovrstnih pojavov tudi onstran meja.

Z namenom, da bi prikazali delo slovenskega varuha človekovih pravic ombudsmanom drugih držav, sorodnim inštitucijam in drugim strokovnim javnostim, ki delujejo na področju varovanja človekovih pravic v tujini, smo tudi v tem letu pripravili povzetek poročila o delu varuha v angleščini. Urad je izdal tudi tri številke glasila evropskih nacionalnih ombudsmanov - European Ombudsmen Newsletter, katerega izdaja od februarja 1999. Besedila so dosegljiva na angleški verziji spletne strani VČP.

Varuh je bil novembra 2001 v okviru Mednarodnega inštituta ombudsmanov IOI izvoljen za enega od štirih evropskih direktorjev, in sicer za vzhodno in srednjo Evropo, kar mu nalaga še dodatne odgovornosti tudi na področju mednarodnega delovanja. Zaradi zapletov pri volitvah so le-te ponovili v letu 2002 in funkcija je tudi po ponovitvi glasovanja ostala v rokah slovenskega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka. Več o organizaciji IOI najdete na spletni strani http://www.law.ualberta.ca/centres/ioi/brochure.htm .

Med mednarodno najodmevnejše dogodke v letu 2001 v organizaciji VČP vsekakor sodi mednarodna konferenca z naslovom Razmerje med ombudsmani in pravosodnimi organi, 12. in 13. novembra v Ljubljani. Srečanje je prispevek slovenskega varuha človekovih pravic k Paktu stabilnosti za južno in vzhodno Evropo. Na njej so predstavniki ombudsmanov in pravosodnih organov iz tranzicijskih in drugih evropskih držav ter Sveta Evrope predstavili svoje izkušnje in praktične možnosti, kako ombudsmani lahko vplivajo na delo pravosodnih organov in na spreminjanje problematične zakonodaje, ne nazadnje tudi v odnosu do ustavnega sodišča. Udeleženci so izrazili mnenje, da je za države v tranziciji, med katerimi so tudi države, ki imajo nestabilne pravne sisteme, kratko tradicijo neodvisnosti sodstva in v katerih poteka stalna reforma državnih organov, posebej pomembno, da se oblikuje državna politika varstva in promocije človekovih pravic s pravnimi in drugimi mehanizmi, v skladu s priporočili (i) R (85)13 in(ii) R 97(11) Odbora ministrov Sveta Evrope o inštituciji ombudsmana in o ustanovitvi neodvisnih inštitucij za varovanje in promocijo človekovih pravic, kot tudi s priporočilom R (94) 12 o neodvisnosti, učinkovitosti in vlogi sodnikov ter judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice. Sprejeli so sklepe, ki so v prilogi poročila.

Od 25. februarja do vključno 3. marca 2001 je urad varuha človekovih pravic obiskala skupina strokovnjakov albanskega ombudsmana, ki se ukvarjajo s policijskimi, zaporniškimi in varnostnimi zadevami.

Svet Evrope je februarja v sodelovanju s hrvaškim ombudsmanom v Zagrebu organiziral okroglo mizo ombudsmanov iz jugovzhodne Evrope, kjer so svoje dosežke in izkušnje predstavili ombudsmani iz tranzicijskih držav jugovzhodne Evrope in strokovnjaki Sveta Evrope. Izkušnje slovenskega varuha in skupne značilnosti delovanja ombudsmanov v državah na prehodu je predstavil namestnik varuha Jernej Rovšek. Ta je izkušnje VČP orisal tudi na predstavitvi novoizvoljenih ombudsmanov Republike Srbske v Banjaluki v Bosni in Hercegovini nekoliko prej istega meseca. Predstavitev je sodila v okvir aktivnosti Pakta stabilnosti, projekta promocije ombudsmanov in nacionalnih inštitucij za varstvo človekovih pravic. Namestnik varuha Jernej Rovšek se je udeležil tudi sestanka v organizaciji Sveta Evrope v Salzburgu in spregovoril o izkušnjah oziroma delu ombudsmanov v državah na prehodu.

Namestnik varuha Aleš Butala je novembra na obisk sprejel delegacijo valonskega parlamenta pod vodstvom predsednika Roberta Collignona. Pogovarjali so se o delu varuha in o Sloveniji kot pravni državi.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in njegov namestnik Jernej Rovšek sta se 28. in 29. maja v Varšavi udeležila letnega srečanja ombudsmanov iz srednje in vzhodne Evrope s komisarjem za človekove pravice Alvarom Gil- Roblesom. Ta je zbranim predstavil svoje aktivnosti in poglede na sodelovanje z nacionalnimi ombudsmani. Madžarski komisar za nacionalne in etnične manjšine Jeno Kaltenbach je sprožil pogovor o težavah, ki zadevajo Rome,govorili pa so še o problematiki ilegalnih migracij.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je od 22. do 25. novembra udeležil 7. okrogle mize evropskih ombudsmanov v Zürichu. Ob tej priložnosti so se sestali tudi člani evropskega dela IOI in potrdili izvolitev slovenskega varuha v funkcijo četrtega Evropskega direktorja IOI pooblaščenega za vzhodno in srednjo Evropo. Varuh je predstavil rezultate in sklepe mednarodne konference Razmerje med ombudsmani in pravosodnimi organi. Izrisali so načrt prihodnjih regionalnih posvetov o različnih temah, ki se dotikajo človekovih pravic ali so z njimi neposredno povezane, in se seznanili s sklepi srečanja vseh direktorjev IOI, ki je bila od 29. do 31. oktobra v Seulu.

Varuh je v okviru prve teme na 7. okrogli mizi ombudsmanov o ključnih načelih dobrega upravljanja v luči judikature Evropskega sodišča za človekove pravice spregovoril o delu sodišč v Sloveniji v odnosu do varovanja človekovih pravic in v luči reforme slovenske javne uprave podal nekaj videnj o izboljšavi javnih uprav v človeku prijazne uprave. Na srečanju so govorili še o spoštovanju človekovih pravic s strani policije in drugih organov nadzora ter izmenjali izkušnje tudi v odnosu do Sveta Evrope.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je 19. in 20. novembra udeležil tudi srečanja ombudsmanov s Komisarjem za človekove pravice pri Svetu Evrope Alvarom Gil Roblesom v Strasbourgu. V luči dnevnega reda je predstavil problematiko Romov v Sloveniji in podal nekaj praktičnih splošnih napotkov za reševanje le-te, kar so udeleženci sprejeli odprtih rok. Udeleženci srečanja so razmišljali tudi o možnostih vključitve socialne listine v Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, s čimer bi listina dobila večjo moč zaradi neposredne "uporabnosti" konvencije. Omogočeno bi bilo namreč sklicevanje na zapisane pravice za določena socialna področja, na katerih so zakonske praznine ali so zakonsko še neurejena. Beseda pa je tekla tudi o pritožbenih poteh na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Varuh se je v letu 2001 srečal tudi s številnimi veleposlaniki.

S predstavniki ministrstva za zunanje zadeve je aprila govoril o smernicah za človekovo varnost in razvoj, s pomočnikom generalnega sekretarja Združenih narodov Danilom Türkom pa o človekovem razvoju in človekovih pravicah v mednarodni luči. Junija seje srečal s predstavnikom Evropske komisije Ericom van den Lindnom, septembra je v Porotorožu pozdravil češkega kolega Motejla Otakarja, novembra pa ga je obiskal Švedski ombudsman za istospolno usmerjene.

Septembra 2001 je bila v Sloveniji na drugem rednem obisku delegacija Evropskega odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Obiskali so Zavode za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Maribor in Koper. Poročilo Evropskega odbora z ugotovitvami in priporočili bo priložnost za primerjavo usklajenosti razmer v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora z evropskimi standardi.

Ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, je varuh Matjaž Hanžek pripravil tradicionalni sprejem. Udeležili so se ga najvišji predstavniki oblasti, cerkva, univerz in znanosti ter predstavniki nevladnih in drugih organizacij ter društev, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, predstavniki organizacij, verskih skupnosti in manjšin. Varuh je v svoji izjavi spregovoril o stanju človekovih pravic v Sloveniji in sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so jo Združeni narodi sprejeli 10. decembra1948. Takrat je bilo sprejetje omenjenega dokumenta po njegovih besedah nujno, enako kot je danes nujno spoštovanje te deklaracije in tudi drugih dokumentov, mednarodnih in domačih, ki nadgrajujejo splošno deklaracijo. Poudaril je, da s tem misli na evropsko Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko socialno listino, Konvencijo o pravicah otrok in še vrsto drugih dokumentov, ki dajejo osnovni okvir boljšemu življenju ljudi. Sprejema so se udeležili tudi v Sloveniji akreditirani diplomatski predstavniki tujih držav.