3.1.4. Odnosi z deprivilegiranimi in/ali marginaliziranimi skupinami

Kot že rečeno, se določene skupine zaradi različnih razlogov le redko obrnejo na varuha. Zato se je varuh ob nastopu mandata med drugim še posebej zavezal za intenzivnejše približanje takšnim skupinam in za oblikovanje strategij za učinkovitejši in neposreden dostop do njih.

Ker omenjene skupine pogosto nimajo izpolnjenih niti osnovnih pogojev za uresničevanje njihovih pravic, so kršitve na teh področjih pogostejše, opozarjanje nanje pa zaradi že omenjenih štirih pogojev slabše. Občutljivost področja privabi za kršitve in razne nepravilnosti prav tako senzibilne medije, zato so primeri kršitev pravic deprivilegiranim in/ali marginaliziranim skupinam po navadi medijsko odmevni, kar ima nekaj učinkov:

• zaradi razširjenosti tehnologij informacije prodrejo tudi do “nedostopnih skupin”;
• z opozarjanjem o kršenju pravic in načinih preprečevanja kršitev se sicer počasi, a vendar dviga zavest o človekovih pravicah med ljudmi;
• varuhova opozorila, ugotovitve in izjave po navadi sprožijo različne odzive, kar omogoča oblikovanje ustreznih smernic za delo v prihodnje.

Varuh se je prav zaradi majhnega števila pobud, ki so od tovrstnih skupin prispele na naslov VČP v letu 2001 pogosto srečeval s predstavniki različnih deprivilegiranih in/ali marginaliziranih skupin. Seznanil se je z razmerami na področju njihovega bivanja in delovanja, skušal najti rešitve za njihove težave. Vseskozi je širšo javnost opozarjal na problem nestrpnosti in na zlo diskriminacije, na nujnost upoštevanja drugačnosti in na enakovredno obravnavanje vseh, še posebej pa na pozorno obravnavanje najšibkejših med njimi - otrok. Opozarjal je tudi na problem revščine oziroma ekonomske in socialne zapostavljenost nekaterih skupin ter o prevladi eksistencialnega strahu.

V prvem letu svojega delovanja je varuh veliko pozornosti namenil opozarjanju na nujnost povečanja strpnosti. Že takoj po nastopu mandata 27. februarja je v zvezi s "pobalinsko akcijo", v kateri so neznanci premazali italijanske napise na dvojezičnih tablah v občini Koper, na slovensko javnost naslovil poziv k strpnosti. Izrazil je tudi zgroženost nad vedno bolj vidno nestrpnostjo, ki jo kažejo posamezniki in posamezne skupine do drugačnosti, pa naj je to narodnost, vera, spol, spolna usmerjenost, socialni ali ekonomski status, življenjski slog ali kaj drugega. Zato je državljane vseh narodnosti pozval kvečjemu medsebojnemu spoštovanju, sodelovanju in upoštevanju medsebojnih razlik, državljane slovenske narodnosti pa opozoril, da sokot večinski narod najbolj odgovorni za dobro počutje vseh prebivalcev države.

Ob majskih protestih v Šiški proti tujcem je namenil kritiko državi, ki je s tem, ko se ni pripravila na problem prebežnikov, "generirala nestrpnost".

"Ne glede na to, kaj mislim o nestrpnosti, pa je dejstvo, da tudi najbolj tolerantni ljudje postanejo nestrpni, če se v primerjavi s prebežniki, tujci, znajdejo v manjšini. Zato država ne bi smela dovoliti, da pride do takšne situacije, ki ljudi sili v ksenofobijo. Država mora imeti posluh za ene in druge," je takrat opozoril varuh.

Ob tej priložnosti je opozoril tudi na nasprotovanja ljudi proti šolam in vrtcem za otroke s posebnimi potrebami ali prostorom za zdravljenje narkomanov.

"To ni samo vprašanje ksenofobije, ampak vprašanje splošne nestrpnosti, problem dopuščanja drugačnosti!"

Opozoril je, da so pravice vsakega posameznika omejene s pravico drugega posameznika in svoje opozorilo v letu 2001 še večkrat ponovil ob različnih priložnostih. Pred junijskim referendumom o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo je pozval k strpnosti v imenu varovanja pravic otrok, na Mirovnem festivalu v Slovenj Gradcu oktobra pa poudaril nujnost spoznavanja drugačnosti, drugačnih ljudi in njihovih kultur, saj lahko samo tako človek odvrne strah pred neznanim in postane strpen.

K strpnosti in spoznavanju drugačnosti je varuh pozval tudi ob rasno obarvanem primeru julija in istega meseca odkritim in nezakonitim izrazom homofobičnosti v javnem lokalu. V obeh primerih je ugotavljal vzroke za dejanje in po poizvedbah reagiral. V slednjem primeru je opozoril na nedopustnost diskriminacije z izgovori, da področje ni zakonsko urejeno. Dejal je, da je ustava temeljni pravni akt, ki ga morajo upoštevati vsi. Njen 14. člen prepoveduje diskriminacijo na podlagi kakršnih koli osebnih okoliščin. Ta določba se uporablja neposredno in je niti z zakonom ni mogoče omejiti. Pomanjkanje ustreznih zakonov ne omogoča diskriminatornega ravnanja posameznikov in s tem kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, je še dejal.

Varuha je konec julija na pogovor o pojavih nestrpnosti v slovenski družbi povabil celo predsednik države. Povod je bil prej omenjeni primer napada obritoglavcev na temnopoltega prebivalca Slovenije. Srečanja sta se poleg varuha udeležila še notranji minister in namestnik generalnega direktorja policije. Predsednik Slovenije je po pogovoru poudaril, da nas ti pojavi, čeprav za zdaj niso dobili večjih razsežnosti, ne smejo pustiti neprizadete, in dodal, da bi bilo zelo slabo, če bi postali strpni do nestrpnosti.

Namestnik generalnega direktorja Andrej Anžič je predstavil analizo desetletnega obdobja na tem področju, ob čemer je opozoril na relativno omejen doseg, ki ga ima policija pri ustvarjanju ozračja strpnosti v družbi. Poleg tega je beseda tekla tudi o številu pritožb na ravnanje policije in načinu reševanja ter obravnave teh pritožb s strani policije.

Predsednik Kučan je takrat še dejal, da pravica do drugačnosti ni abstraktna niti formalna pravica, ampak je lahko samo konkretna,vsakodnevna ter uresničljiva vselej in povsod.

Varuh je že ob obravnavi letnih poročil v parlamentu junija 2001 poslancem predstavil svoje delovne prioritete, med katerimi je posebej poudaril večja prizadevanja za zaščito otrok in v njihovo korist.

Še pred nastopom mandata novega varuha je namestnik varuha Aleš Butala prisostvoval seji otroškega parlamenta. Varuh se je v letu 2001udeleževal številnih prireditev, na katerih je mladim med drugim spregovoril o rasizmu, homofobiji, drogah in drugih aktualnih zadevah.

Na srečanju z mladimi skavti in na enodnevnem izletu z otroki iz socialno šibkih družin je spregovoril tudi o pomenu človekovih pravic in njihovem varovanju.

Ukvarjal se je s pravicami otrok do obeh staršev in se v tej luči srečal tudi s predstavniki društva Podos in društva Ostržek. Srečeval se je z redkimi javno oznanjenimi primeri nasilja v družini in spoznaval razmere na področju spolnih zlorab.

Predstavljene ideje za otroškega ombudsmana ni zavrnil, je pa poudaril nujnost takojšnjega ukrepanja na področju varovanja pravic otrok. Ustanavljanje posebne inštitucije za varovanje pravic otrok pa bi ravno takojšnje delovanje odložilo za nedoločen čas.

V luči večje skrbi za pravice otrok je varuh v tednu otroka povabil vse otroke, naj izkoristijo dan odprtih vrat in se oglasijo na kratek klepet. Na izjemno dobro obiskanem srečanju je otroke, starše in mentorje seznanil s svojim delom in jih pozval k aktivnem sodelovanju pri spoznavanju in uveljavljanju njihovih pravic in rešitev, če bodo le-te kršene. Otroci so izluščili tudi nekatere nejasnosti pri varovanju njihovih pravic, se pozanimali, kako se obrniti na varuha, in podali nekaj konkretnih pobud. Izrazili so željo,da bi bila vrata na ta način odprta še večkrat, in se zavzeli za poglobljeno sodelovanje z varuhom. Željo po vodenju in izobraževanju zavarovanje pravic otrok pa so na srečanju izrazili tudi odrasli.

Varuh je k sodelovanju predvsem pri promociji pravic in osveščanju o pravicah pritegnil otroške časopise Ciciban in Cicido, o kršitvah pravic otrok pa je spregovoril tudi za nekatere druge medije.