2.4.4. Odvetništvo

Odvetništvo ima kot del pravosodja pomembno vlogo v okviruizvrševanja sodne oblasti. Odvetniki opravljajo odvetniško službo kotsvoboden poklic. Čeprav je odvetnik pri svojem delu samostojen inneodvisen, pa to ne pomeni, da ga lahko opravlja neodgovorno. Državapriznava odvetništvu privilegiran, skoraj monopolen položaj, saj lahkopred sodišči stranko zastopa praviloma samo odvetnik. Nekateri procesnizakoni priznavajo pravico zagovarjanja ali zastopanja le pooblaščencu,ki je odvetnik. V nekaterih postopkih je določeno celo obveznozastopanje po odvetniku. Zato stranka upravičeno pričakuje strokovno,učinkovito in koristno storitev.

Varuh nima neposrednih pristojnosti v razmerju do odvetnikov priopravljanju njihovih storitev na podlagi pooblastilnega (pogodbenega)razmerja s samo stranko. Ker pa se odvetniki obvezno združujejo vodvetniško zbornico, ki je nosilec javnih pooblastil, je podanapristojnost varuha v razmerju do njihovega stanovskega združenja intako posredno tudi do odvetnikov. Poudarjeno pristojnost nadzora pa imavaruh v primerih obveznega zastopanja in takrat, ko je država pogodbenastranka odvetniku.

Odvetnik je za kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica odškodninsko in disciplinsko odgovoren.

Pot pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov je dolgotrajna.Stranka, ki zatrjuje, da je oškodovana, pogosto naleti na molk alislabo odzivanje odvetnika, kar otežuje ali onemogoča uveljavljanjeodškodninskega zahtevka pri zavarovalnici, pri kateri je odvetniškazbornica zavarovala odvetnika pred odgovornostjo za škodo.

Pri disciplinskih postopkih še vedno zbuja skrb neučinkovitostdisciplinskih komisij prve stopnje pri odvetniški zbornici. Kljubočitnim naporom vodstva zbornice ter tekočemu delu disciplinskegatožilca prihaja do nerazumnih zastojev pri delu disciplinskih komisij.

Stranka, ki zatrjuje nepravilno ravnanje odvetnika, običajno podaprijavo odvetniški zbornici šele po koncu pooblastilnega razmerja, koni več strahu, da bi prijava lahko negativno vplivala na zaupnostrazmerja med njo in odvetnikom. Ker teče zastaranje pregonadisciplinskih kršitev od dneva kršitve, so pogosti primeri, ko seodločanje konča z zastaranjem pregona. Morda bi bila rešitev v tem, dazastaranje ne teče v času pooblastilnega razmerja, ko odvetnik zastopaprizadeto stranko.

Veliko je pritožb varuhu, da odvetnik stranki ni izdal potrdilao plačilu, da ji ni izstavil obračuna ali računa. Če je potrdilo oplačilu izdano, pa je to v obliki blagajniškega prejemka z zgoljpavšalno navedbo, da gre za “plačilo opravljenihstoritev”, kar ne omogoča prepoznati, katero odvetniškostoritev je stranka tako plačala.

Za stranko je posebej neprijetno in tudi škodljivo, če odvetnikzaupanemu storitve sploh ne opravi. Tako smo obravnavali primerpobudnika, ki je pri odvetnici iz Kranja naročil tožbo v delovnem sporuzaradi prenehanja delovnega razmerja zoper svojega delodajalca. Obzagotovilu odvetnice, da bo tožbo pripravila in vložila pri pristojnemsodišču, ji je spomladi leta 1997 plačal akontacijo. V letu 2000 pa seje izkazalo, da odvetnica tožbe ni vložila. V vmesnem času je strankozavajala z različnimi izgovori in trditvami, da je tožba vložena. Šeletakrat, ko je na sodišču dobil potrditev, da tožba ni bila vložena, jeodvetnica priznala svojo napako. Ker še v maju 2000 tožbe ni vložila,jo je pobudnik prijavil odvetniški zbornici. Vendar je disciplinskipostopek zastal pri disciplinski komisiji prve stopnje.

Na urgenco varuha je odvetniška zbornica sporočila, da bodisciplinska komisija zadevo predvidoma obravnavala decembra 2001.Odvetnica se na obravnavo “ni oglasila”, poslala paje pisno opravičilo. Kasnejša obravnava je uspela in odvetnici je bilizrečen disciplinski ukrep.

Odvetnik v Mariboru je na posredovanje varuha sporočil, da pobudniciše ni izstavil obračuna odvetniških storitev in ne ve, ali ga splohkdaj bo, ker mu stranka “itak ne bi plačala”.Takšno stališče kaže, da odvetnik očitno nima namena in noče pobudniciizstaviti računa. Hkrati pa zavrača upravičeno zahtevo, da pobudnicivrne njene listine v izvirniku ali prepisu, vključno z listinami,pridobljenimi v času pooblastilnega razmerja, ki izkazujejo zneskeplačil, ki jih je za svojo stranko prejel iz Nemčije. Odvetnik jevaruhu v tej zvezi sporočil, da gre za velik obseg listin ter da jih nebo prepisoval in tudi ne fotokopiral, saj bi si s tem povzročil“še nadaljnje večje stroške in potratil nepotreben mojdragoceni čas, tako kot sem ga potratil za imenovano že dosedaj”. Zatrdil je, da bo pobudnici izročil njenodokumentacijo tedaj, ko mu “bo ona ali kdo drug poravnal vsemoje stroške za njeno zastopanje in uveljavljanje odškodninskihzahtevkov…” Vendar: ker noče izstaviti obračuna, dabi bilo sploh jasno, ali še kaj dolguje, ni mogoče, da bi pobudnicamorebiten svoj dolg poravnala. Odvetnik tako sam onemogoča, da biprišel do plačila, če dolg resnično obstaja, hkrati pa s takšnimstališčem zanika stranki pravico do izročitve njene dokumentacije.

Med listinami, poslanimi varuhu, smo našli “zadolžnicoin dogovor” s podpisom, overjenim pri notarki, da je odvetniksvoji stranki posodil vsaj 600.000 tolarjev ter si pri tem kot jamstvoza vrnitev izgovoril “vse lesene deske in ostaliles”, ki ga je na tej podlagi odpeljal in shranil pri sebi“do vrnitve dolga”. Z isto listino si je odvetnikizgovoril plačilo odvetniških storitev v pavšalnem znesku 30 odstotkov“od vseh izterjanih zavarovalnih polic iz naslovazavarovanja” po pokojnem možu pobudnice in 10 odstotkov“od zneskov vseh podedovanih hranilnih knjižic”.

V premoženjskopravnih zadevah se odvetnik lahko dogovori sstranko za plačilo tako, da si izgovori namesto plačila za delo poodvetniški tarifi največ 15 odstotni delež od zneska, ki ga bo sodiščeprisodilo stranki. Dogovor, ki ga je odvetnik sklenil s pobudnico, sene nanaša na znesek, ki bi ga sodišče prisodilo stranki, ampak na delpremoženja, do katerega je pobudnica očitno upravičena po smrti svojega(bivšega) moža.

Dopustnost sklenjenega dogovora je dvomljiva tudi zato, ker odvetnikv okviru opravljanja odvetniškega poklica (le) pravno svetuje, zastopain zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi,sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih.Posojanje denarja ne spada med opravila, ki jih odvetnik lahko zakonitoopravlja za stranko. Na tozadevno opozorilo varuha je odvetnikpojasnil, da je “posodil denar kot fizična oseba”,hkrati pa je dodal, da je na pisno pogodbo “podzavestno… pač pritisnil svojo štampiljko”, kar pa nepomeni, da je pobudnici denar posodil kot odvetnik. Očitno slabe voljezaradi posredovanja varuha je pobudnici poslal dopis s pozivom,“da odpelje uskladiščene deske, ki jih je založila za svojdolg”, saj po izteku 15-dnevnega roka “za varnostin kvaliteto desk” ne odgovarja več. Svoje stališče jepodkrepil še z grožnjo, da bo zoper pobudnico in njenega mld. otroka“vložil tožbo pri pristojnem sodišču”.

Odvetniška zbornica je varuhu sprva sporočila, da nisoizpolnjeni pogoji za uvedbo disciplinskega postopka zoper odvetnika,kasneje pa smo prejeli novo sporočilo, da je “celotnozadevo” odstopila disciplinskemu tožilcu.