POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

V lanskem letu smo prejeli 142 pobud s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pobud s področja invalidskega zavarovanja je bilo nekoliko manj kot v letu 1998 (indeks 91,8), več pa jih je bilo s področja pokojninskega zavarovanja (indeks 117,8). Največ pobud je povezanih z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg kritike na račun invalidskih komisij, da na škodo zavarovancev ne upoštevajo izvida in mnenja specialista, so pogosti tudi očitki o nespoštovanju zakonskih rokov pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ob koncu lanskega leta je bil sprejet Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nov zakon, ki pomeni bistven poseg v dosedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bil nujen, da se za invalidnost in starost zagotovi ustrezna socialna varnost sedanjim in bodočim generacijam.

Skupaj z odločbo tudi vročitev mnenja invalidske komisije

Odločbe, s katerimi ZPIZ odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pogosto vsebujejo pomanjkljivo obrazložitev. Zavarovanec tako zgolj na podlagi vsebine prejete odločbe ne more razbrati vseh odločilnih dejstev za takšno ali drugačno odločitev zavoda. Zlasti so obrazložitve skope glede vsebine mnenja invalidske komisije, ki v postopku odločanja sodeluje kot izvedenski organ. Dejstvo pa je, da večina zavarovancev, ki v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja niso uspeli, graja in izpodbija prav mnenje invalidske komisije. To ni presenetljivo, saj je mnenje invalidske komisije praviloma glavna dejanska podlaga, ki jo zavod upošteva pri odločanju o priznanju pravice iz invalidskega zavarovanja.

Pomanjkljiva obrazložitev odločbe, s katero se odloča o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pomeni kršitev pravice do pritožbe. Če obrazložitev ne vsebuje jasnih razlogov o odločilnem dejanskem in pravnem stanju, se zavarovanec zoper odločbo vsebinsko pač ne more pritožiti. Ob opozorilu na pogosto pomanjkljive obrazložitve odločb smo ZPIZ predlagali, naj hkrati z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja vroči zavarovancu tudi mnenje invalidske komisije. Tako se bo zavarovanec lahko seznanil z vsemi podatki o svojem zdravstvenem stanju, ki so bili podlaga za odločitev zavoda v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja.

ZPIZ je predlog varuha človekovih pravic upošteval ter izdal navodilo območnim enotam zavoda, naj v prihodnje zavarovancu skupaj z odločbo o pravicah iz invalidskega zavarovanja vročijo tudi mnenje invalidske komisije.

Dodatek za rekreacijo tudi zavarovancem, ki so se upokojili po 31. maju v tekočem letu

S sklepom o določitvi meril in kriterijev za obliko ter višino dodatka za rekreacijo upokojencev je skupščina ZPIZ v letih 1997 in 1998 določila, da so do dodatka za rekreacijo upravičene le osebe, ki so pravico do izplačila dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobile do vključno 31. maja v posameznem letu in so jih na ta dan tudi uživale. S takšnim časovnim pogojem za pridobitev pravice do dodatka za rekreacijo so bili izločeni vsi upokojenci, ki so se v tekočem letu upokojili po 31. maju.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za pridobitev pravice do dodatka za rekreacijo upokojencev ne določa takšnega časovnega pogoja. Zato je varuh človekovih pravic ZPIZ večkrat opozoril, da ni zakonske podlage za takšno diskriminatorno obravnavanje po 31. maju v tekočem letu upokojenih zavarovancev, saj jih neutemeljeno postavlja v neenak položaj s tistimi, ki so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavili znotraj roka, določenega s sklepom skupščine ZPIZ.

V lanskem letu je bilo mnenje varuha človekovih pravic upoštevano. Skupščina zavoda je v sklepu o določitvi meril in kriterijev za obliko ter višino dodatka za rekreacijo upokojencev v letu 1999 določila, da ta dodatek pripada vsem uživalcem pokojnin oziroma denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, uveljavljenih v letu 1999 (torej do vključno 31. decembra 1999) pod pogojem, da niso prejeli regresa za letni dopust iz naslova delovnega razmerja.

Neutemeljeno neizplačana pokojnina

Pobudnik je pridobil pravico do pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja nekdanjih vojaških zavarovancev. Ob izplačilu pokojnine, po dokončnosti odločbe, pa je ZPIZ od zneska pripadajoče pokojnine odtegnil znesek, ki naj bi ga pobudnik dolgoval zavodu. Ta dolg naj bi izhajal iz izplačanih akontacij vojaških pokojnin med letoma 1991 in 1993 v znesku 1.213.226 tolarjev. Pobudniku je bila namreč takrat priznana pravica do izplačila akontacije vojaške pokojnine, vendar je bila tozadevna dokončna odločba kasneje odpravljena. S to, novo odločbo, je bilo pobudniku ustavljeno izplačevanje akontacije vojaške pokojnine s 1. avgustom 1993, ni pa bilo odločeno, da bi moral pobudnik že prejete zneske akontacije vojaške pokojnine vrniti. Kljub takšnemu stanju pa je ZPIZ ob priznanju pravice do pokojnine v letu 1999 izplačal pobudniku 1.213.226 tolarjev manj, kot je bil dolžan, in to z utemeljitvijo, da je nastalo preplačilo, ker je v letih od 1991 do 1993 neupravičeno prejemal akontacijo vojaške pokojnine.

Zavod smo opozorili, da gre za napačno ravnanje, saj očitno ni upošteval zakonskega določila, da odločba, izdana v obnovi postopka po uradni dolžnosti, učinkuje šele od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Zato za čas do izdaje odločbe v obnovi postopka pobudnik ni prejel preplačila in zato ni zavezan ničesar vračati. ZPIZ je mnenje in priporočilo varuha človekovih pravic upošteval, nakazal pobudniku zapadli znesek pokojninskih prejemkov ter se mu hkrati pisno opravičil za neprijetnosti zaradi zakasnelega plačila zapadlih, a neizplačanih zneskov pokojnine.