Poleg že omenjenih seminarjev smo v septembru pozornost namenili tudi etiki javne besede. Pri pripravi konference Besede so dejanja, govor jih poganja – diskriminatorni in sovražni govor je poleg naših stalnih partnerjev v projektu sodelovala tudi Fakulteta za družbene vede. Namen konference je bil odpreti razpravo o diskriminatornem javnem diskurzu, ki lahko na eni strani ustvarja podlago in vzpodbudo za različne oblike diskriminacije ter je na drugi sam oblika diskriminatorne prakse.
Matjaž Hanžek je v svojem prispevku opozoril, da je sovražni govor odvisen od konteksta moči in težnje po prevladi. Spregovoril je o kričavem in sodobnem rasizmu ter o vlogi političnega in medijskega polja pri njunem ustvarjanju in ohranjanju. Opozoril je na to, da predvsem politiki pogosto ne razumejo pomena izgovorjenih besed oziroma njihovih učinkov. Dejal je, da se je pomembno postaviti v vlogo tistega, ki je diskriminiran, da bi lažje razumeli pojav diskriminacije in učinke svojih dejanj. Opozoril je na to, kako nevaren je diskriminatorni govor za družbeno kohezijo, iz česar izhaja tudi vrsta priporočil Sveta Evrope in Združenih narodov, ki tak govor odsvetujejo ali celo prepovedujejo.

Vodja raziskav na Evropskem centru za monitoring rasizma in ksenofobije (EUMC) Alexander Pollak je govoril o diskriminaciji v javnem govoru in med drugim poudaril, da mediji igrajo bistveno vlogo pri opredeljevanju problemov, ki zadevajo javnost. Opozoril je na to, da se s spremenjeno družbeno strukturo spremenijo tudi izrazne oblike, pri čemer ključno vlogo odigrajo množični mediji. Rešitev vidi v nadziranju govora, predvsem analiziranju medijskih besedil, saj bi s tem lažje presojali in odkrivali sovražni govor. S pravnega vidika je o sovražnem govoru spregovoril Andraž Teršek. Pojasnil je, da je ta delno reguliran v ustavnih in kazenskih določbah, pri tem pa opozoril, da je pravo zadnje zatočišče za odpravljanje sovražnega govora, saj lahko zloraba regulacije resno poseže v svobodo izražanja.

Popoldanski del konference je bil namenjen delavnicam o pravnih vidikih sovražnega govora, o tem, kaj lahko storimo zoper sovražni govor v realnem in virtualnem prostoru, ter o analizi diskurzov in sovražnem govoru. Konferenca se je končala s poročili in ugotovitvami iz zgoraj omenjenih delavnic, ki so podale precej podobne zaključke.
Sporočilo konference je bilo tako zelo jasno. Za razpoznavanje in odpravljanje sovražnega govora je najpomembnejše ozaveščanje ter povezovanje vladnih in nevladnih organizacij. Zgolj to lahko ustvari kritično maso, ki bo znala razpoznati in se odzivati na sovražni in diskriminatorni govor ter tako stopila na pot k strpnejši družbi.