Sodišče nas je zaprosilo za stališče glede odprtja bančnega računa za mladoletnega otroka v konkretnem primeru. Starša otroka ne živita skupaj. Otrok je zaupan v varstvo in vzgojo materi, oče otroka pa je v izogib izvršbi preživnine na otrokovo ime odprl dva računa in z njima posloval samostojno in za lastne potrebe. S tem je preprečil rubež sredstev za plačilo preživnine, hkrati pa so takšna sredstva upoštevana kot otrokov prihodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Sodišče je ocenilo, da je takšno odprtje računa v nasprotju z določbo 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V zadevi je pridobilo tudi mnenji dveh bank, da je vse popolnoma zakonito. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ) pa je menilo, da je mogoče šele po odprtju računa v nepravdnem postopku zahtevati zaprtje računa.
Naše stališče je drugačno od stališča MDDSZ, zato smo ga tudi posredovali sodišču. ZZZDR v členih 109. do 111. ureja upravljanje z otrokovim premoženjem, vendar pa v teh členih ni nobenih odgovorov na vprašanja urejanja otrokovega premoženja, če starši varstva in vzgoje otroka ne izvajajo skupaj. Glede na to, da v konkretnem primeru starši ne živijo skupaj in jima otrok ni zaupan v skupno izvajanje varstva in vzgoje, je treba upoštevati določbo drugega odstavka 113. člena ZZZDR, ki opredeljuje, da o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, pa morajo starši iskati soglasje.
O tem, katera so tista vprašanja, ki so bistvena za otrokov razvoj in je treba pri njih iskati soglasje obeh staršev, lahko presoja izključno sodišče v okviru obravnave posameznega predmeta. Sodna praksa je doslej že definirala nekaj okoliščin, ki štejejo za takšne, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Kolikor nam je znano, pa se sodna praksa še ni opredelila do zgoraj navedene vsebine. Po našem mnenju pri vprašanju odprtja otrokovega računa ne gre za vprašanje, ki bi bistveno vplivalo na otrokov razvoj. Zato tudi menimo, da s tem, ko je banka omogočila odprtje takšnega računa, ni prišlo do posega v pravice staršev ali otroka. Menimo, da lahko eden od staršev z darilnim namenom odpre račun na ime svojega otroka in mu na ta račun tudi poljubno nakazuje sredstva, s čimer ne prihaja do posegov v otrokove pravice. Odprtje računa ali nakazilo denarja namreč praviloma ne more otroku in njegovemu razvoju povzročiti negativnih posledic.
Po našem mnenju do kršitev pravic otroka pride v trenutku, ko banka omogoča, da tisti od staršev, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, brez pooblastila drugega starša z računa dviguje tuja (otrokova) sredstva. S sredstvi z bančnega računa kateregakoli posameznika lahko razpolaga le pooblaščena oseba. Menimo, da je zakonsko pooblastilo staršem za upravljanje otrokovega premoženja dano na način, da lahko otrokovo premoženje zmanjšujeta le oba starša v soglasju, razen če oba starša dosežeta soglasje za kakršnokoli drugačno ureditev. Izjema od tega bi verjetno lahko bilo le razpolaganje z manjšimi vsotami denarja, potrebnimi za zagotavljanje dnevnih otrokovih potreb. V tem primeru pa bi bila pooblaščena oseba za razpolaganje z denarjem izključno tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. ZZZDR namreč v prvem odstavku 107. člena določa, da mladoletne otroke zastopajo starši - pri tem je uporabljen množinski samostalnik. Torej sta otrokova zastopnika vedno oba od staršev skupaj, kadar ni izrecno opredeljeno drugače. Takšne izjeme lahko predstavljajo vročanje po drugem ali tretjem odstavku 107. člena ZZZDR, odločanje o vprašanjih dnevnega življenja po drugem odstavku 113. člena ZZZDR ali zadržanost enega od staršev po petem odstavku 113. člena ZZZDR.
Menimo torej, da ni v nasprotju s pravicami in koristmi otroka, če vsak od staršev samostojno lahko odpira bančne račune na ime otroka in na te račune polaga denarna sredstva. Pooblastilo za upravljanje tega računa lahko v imenu otroka podata le oba od staršev skupaj. Enako lahko sredstva z računa dvigujeta le oba od staršev skupaj (če nista za to predhodno pooblastila le enega izmed sebe). Menimo, da je v obravnavanem primeru banka omogočila, da je nepooblaščena oseba dvigovala tuj denar s tujega računa in menimo, da bi lahko bila s tem podana tudi odškodninska odgovornost banke, saj je zaradi napake banke otrok prikrajšan za vsa sredstva, ki so pritekla na njegov račun in jih zdaj na računu ni več.
Otroku so bile kršene pravice, če je bilo njegovo ime uporabljeno za finančne transakcije, s katerimi otrok (ali oseba, ki ji je otrok zaupan v varstvo in vzgojo) ni bil seznanjen in nanje ni imel vpliva in so se ta sredstva upoštevala pri ugotavljanju premoženjskega stanja otroka na način, ki je otroku onemogočil dokazovanje, da je bil potencialna žrtev kaznivega dejanja (ali verjetno celo več različnih kaznivih dejanj zoper otroka in zoper premoženje) in si s temi finančnimi denarnimi sredstvi dejansko sploh ni mogel pomagati pri preživljanju. 11.0-124/2013
