Pobudnik se je pritožil zaradi ravnanja osebja ob premestitvi iz Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana v ZPKZ, Dob pri Mirni, kjer so ga osamili kljub temu, da je zaposlene opozoril, da ima epileptične napade. Ob premestitvi so ga pravosodni policisti sprejeli v zaščitnih maskah, ki so jo izročili tudi njemu. Pojasnili so mu, da obstaja možnost, da se je v ZPKZ Ljubljana okužil z bacilom TBC, o čemer pa ga tam niso seznanili.

Na poizvedbo Varuha je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) pojasnila, da  je pobudnik v ZPKZ Ljubljana  bival  s soobtoženim (soobsojencem), pri katerem je bila med preiskavo pljuč postavljena diagnoza suma okužbe z bacilom TBC. Bolnišnica Golnik je tudi pobudnika uvrstila na seznam kontaktnih oseb in ZPKZ Ljubljana obvestila o datumu njegovega pregleda.  Odločitev o osamitvi pobudnika je  sprejela zdravstvena služba ZPKZ Dob pri Mirni po navodilih pristojnega zdravnika Zdravstvenega doma Trebnje. Pri zdravniškem pregledu, ki je bil opravljen šele četrti dan po premestitvi v ZPKZ Dob pri Mirni, je bila  izključena okužba s TBC, zato je bil pobudnik nameščen v ambulantne (bolniške?) prostore.

Iz prejetega odgovora UIKS ni bil razvidno, kdaj in kdo je pobudnika morda že v ZPKZ Ljubljana seznanil z možnostjo okužbe z bacilom TBC oziroma ga na to možnost izrecno opozoril in ali je bil 4. 4. 2011 odpeljan na naročeni zdravstveni pregled v Bolnišnico Golnik. Zato smo o tem od UIKS zahtevali dodatna pojasnila.

Na našo dodatno poizvedbo je UIKS sporočila, da je na podlagi poročila zavodskega zdravnika v ZPKZ Ljubljana razvidno, da je bila posredovana informacija o možnosti okužbe s TBC vsem zaprtim osebam, ki so bile v stiku z domnevno okuženim obsojencem. Zato je mogoče sklepati, da je bil z možnostjo okužbe pobudnik seznanjen že v ZPKZ Ljubljana, razen če se povabilu na pogovor v zavodsko ambulanto ni odzval, saj je pogovore po navedbah zdravnika večkrat odklonil.

Odgovor UIKS je torej podal le domnevo, da je bil pobudnik o možnosti okužbe z bacilom TBC seznanjen že v ZPKZ Ljubljana. Po mnenju Varuha bi ga s tem zdravstvena služba ZPKZ Ljubljana morala seznaniti in to jasno zabeležiti. Potem bi bilo tudi laže primerjati postopke z obsojenci, ki so prišli v stik z okuženimi osebami, Tako pa je bilo ravnanje ZPKZ povsem drugačno – v ZPKZ Ljubljana pobudnik ni bil osamljen in ni uporabljal zaščitne maske. Zdravstvena služba ZPKZ Ljubljana je v tej zvezi celo ocenila, da za kontakte brez znakov za TBC ni potrebno izvajanje preventivnih ukrepov (maske, osamitev), zdravstvena služba v ZPKZ Dob pri Mirni pa je ravno takšne ukrepe ob premestitvi pobudnika uvedla.

Tako različna obravnava je seveda zaskrbljujoča in jo je po mnenju Varuha treba urediti. Na podlagi ugotovljenega stanja Varuh priporoča, da UIKS poskrbi, da bo imela zdravstvena služba v vseh ZPKZ enotna navodila za ukrepe ob pojavu okužbe z bacilom TBC. Takšna navodila lahko pridobi v ustrezni strokovni instituciji.

Varuh tudi priporoča, da  o potrebnih ukrepih vse prizadete obvestijo (lahko tudi  pisno) in to zabeležijo v njihovo zdravstveno dokumentacijo.

Če je potrebno obsojenca, ki je bil izpostavljen kontaktu z bacilom TBC premestiti v drug ZPKZ, se ukrepi med zavodi ne bi smeli razlikovati. V primeru nejasnosti pa bi moral obsojenca že pred premestitvijo pregledati zdravnik.

Menimo, da je bila pobuda utemeljena. Z namenom, da do primera kot je ta, ne bi več prišlo, smo z  ugotovitvami Varuha seznanili tudi UIKS. 2.2-19/2011