Varuh že več kot 10 let prejema pobude, iz katerih izhajajo očitki zoper inšpekcijske postopke na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP), in sicer predvsem glede njihove (ne)odzivnosti in dolgotrajnosti vodenih postopkov.
Pri Varuhu tako že od leta 2007 na sistemski ravni opozarjamo na problematiko učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Neučinkovito delovanje inšpekcijskih služb poraja dvom v uspešnost varovanja javnega interesa in interesov pravnih ter fizičnih oseb, slednje pa lahko pomeni tudi kršitev človekovih pravic. Pri svojem delu IRSOP, predvsem zaradi posredovanja Varuha, sedaj sledi kriterijem, na podlagi katerih so nastale prioritete za obravnavanje prijav, prioritete za nadaljevanje inšpekcijskih postopkov in prioritete v izvršilnih postopkih.
Kljub temu pa ugotavljamo, da se je trenutno vzpostavljeni sistem prioritetnega razvrščanje prijav, inšpekcijskih postopkov in izvršilnih postopkov glede na pomembnost kršitve in določanje stopnje pomembnosti, izkazal kot vprašljivo učinkovit, saj v preveliki meri odpira vrata netransparentnosti in arbitrarnosti odločanja. Varuh tako že dalj časa ugotavlja potrebo, da se kriteriji prioritetnega razvrščanja glede na pomembnost kršitve in določanje stopnje pomembnosti obravnave vnaprej določno opredelijo v predpisu ter tudi javno objavijo. Le tako bodo na primeren način zagotovljena pomembna načela objektivnosti, javnosti in preglednosti dela inšpekcije, s tem pa tudi ustrezneje uresničevani ustavno varovani pravici do enakosti pred zakonom ter enakega varstva pravic.
O obravnavani problematiki smo se v preteklih letih že večkrat sestali z vodstvom IRSOP in odgovornimi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter jih opozorili na naštete pomanjkljivosti inšpekcijskega nadzora IRSOP. Kljub večletnim opozorilom in priporočilom Varuha na področju dela IRSOP, do sedaj sprejeti ukrepi niso zagotovili učinkovitega dela. Zato pobude, iz katerih izhaja dolgotrajnost postopkov pri IRSOP, z vidika kršitev temeljnih človekovih pravic evidentiramo kot utemeljene.
Varuh potrebo po spremembah poudarja tako ob obravnavi posameznih pobud, kot tudi v letnih poročilih Varuha in vse od leta 2007 v priporočilih predlaga ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju. Pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delovanju inšpekcijskih služb ugotavljajo tudi predstavniki civilne družbe, ki nanje dosledno opozarjajo na rednih vsakomesečnih srečanjih pri Varuhu. Pogosto izpostavljen razlog kadrovske podhranjenosti ne sme predstavljati podlage za neuvedbo potrebnih inšpekcijskih postopkov oziroma dolgotrajnost in neustrezno vodenje že pričetih inšpekcijskih postopkov.
Na podlagi vsega navedenega Varuh od novega ministra (ministrice?) za okolje in prostor, pa tudi Vlade Republike Slovenije, terja takojšnji pristop k vzpostavitvi učinkovitega sistema inšpekcijskega nadzora IRSOP. Pričakujemo, da se na sistemski ravni sprejmejo ustrezni ukrepi, ki bodo zagotovili zmanjševanje zaostankov pri delu in zmanjšali dolgotrajnost postopkov. Skrajni čas je, da se zagotovi bolj učinkovito delo in inšpekcijski nadzor IRSOP, to je izvrševanje pristojnosti, za katere je bil kot organ oblasti tudi sicer ustanovljen.
Bo novo vodstvo MOP kos dolgoletnemu izzivu?
17.1-43/2018
