Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je Občini Cerkno predlagal, da ob ustreznem sodelovanju bližnjih prebivalcev in drugih relevantnih deležnikov v razumnem času in brez nepotrebnega odlašanja ob vodotoku potoka Oresovka postavi ustrezno varovalno ograjo, kar bi bilo skladno z načelom dobrega upravljanja. Občina Cerkno je predlog Varuha sprejela, postavitev pa je predvidena do konca leta.

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo posameznika, ki z družino živi v neposredni bližini vodotoka v občini Cerkno (občina). Po navedbah pobudnika je bil predmetni vodotok pred približno letom in pol obnovljen, pri čemer dela niso bila zaključena tako, da se zagotovi varnost okoliških prebivalcev, tj. z ustrezno ograjo. Pobudnik se je v zvezi s to problematiko že večkrat obrnil na Občino, ki naj bi mu obljubila, da bo primerna ograja tudi postavljena. Kljub obljubam vse do današnjega dne ograja ni bila postavljena.

Varuh se je glede na očitke pobudnika z več poizvedbami obrnil na občino, ki je nanje, sicer po več urgencah[1], tudi odgovorila. Iz njenih sicer obširnih pojasnil je veljalo povzeto ugotoviti, da je bistvo problema ležalo predvsem v nedorečenih pristojnostih in nedorečenem obsegu odgovornosti med občino ter Direkcijo Republike Slovenije za vode (Direkcija), ki je v okviru svojih pristojnosti v postopku obnove vodotoka nastopala kot naročnik del. V zvezi s tem je med občino in Direkcijo potekala korespondenca, ki pa ni rezultirala v pravočasnem sprejemu in tudi realizaciji odločitve o postavitvi ustrezne varnostne ograje. Iz nadaljnjih pojasnil občine je veljalo sicer razbrati, da je ta v okviru zbiranja soglasij prebivalcev za izvajalca del tem zagotovila »postavitev varnostnih ograj, v kolikor bodo v proračunu zagotovljena sredstva«, vendar ta sredstva v proračunu nato niso bila zagotovljena. Nadaljnje ovire, ki so do sedaj preprečevale postavitev varnostne ograje, je občina orisala še v prepletanju lastniškega stanja nepremičnin v ter ob vodotoku, ki so delno v zasebni, delno pa javni lasti; v zadržkih, ki jih je izrazila Direkcija in v nesodelovanju določenih lastnikov zemljišč glede odmere ustreznega zemljišča za postavitev ograje.

Glede na vsa prejeta pojasnila je Varuh lahko ugotovil, da možnosti za postavitev ustrezne ograje, ki bi zagotovila varnost pobudnika, njegove družine in drugih bližnjih prebivalcev vsekakor obstojijo, pri čemer so bili razlogi za njeno dozdajšnjo nepostavitev raznoliki, vendar povsem rešljivi. Po razumevanju Varuha je namreč iz vseh prejetih pojasnil smiselno izhajalo, da je mogoče oz. je bilo mogoče ustrezno ograjo postaviti bodisi znotraj 5-metrskega priobalnega pasu kot sestavni del javne infrastrukture (za kar je pristojna Direkcija), bodisi na določeni nepremičnini, ki je v lasti občine, bodisi v kombinaciji obeh možnosti. Kljub temu ograja v okviru ureditve vodotoka zaradi različnih faktorjev in njihove medsebojne prepletenosti (nesporazumi o višini, poziciji in primernosti ograje; obljube o poznejši ureditvi, ki ni bila izvedena; nezagotovitev sredstev v občinskem proračunu ipd.) vse do danes ni bila postavljena. Varuh se sicer z vidika lastnih pristojnosti do primernosti vsake posamezne tehnične možnosti ni mogel opredeliti, kljub temu pa je izrazil pričakovanje, da vsi vpleteni pristojni organi tako z vidika načela dobrega upravljanja, predvsem pa z vidika ustavne pravice do varnosti v okviru svojih pooblastil in izvajanja javnih nalog naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se infrastrukturni posegi v neposredni bližini bivališč posameznikov načrtujejo ter izvedejo skladno z zgoraj navedeno ustavno pravico. Četudi pride v procesu medsebojnega usklajevanja do npr. spora o pristojnosti, je po Varuhovi oceni dolžnost organov, da kljub temu brez odlašanja najdejo skupno pot do rešitve v razumnem času[2].

Zaradi navedenega je Varuh tako na občino naslovil gornji predlog, ki ga je ta tudi sprejela. Sporočila je, da je pripravljena iz zagotovljenih sredstev proračuna za leto 2021 postaviti odbojno ograjo na nenevarnem delu v dolžini pribl. 50 metrov na delu zemljišča javnega dobra. V zvezi s postavitvijo ograje vzdolž vodotoka pa je sporočila, da jo lahko postavi na najbolj izpostavljenih nevarnih delih, vendar samo na tistih, ki so na pribrežnem območju. Sedaj naj bi z izvajalcem del potekali zaključni pogovori, postavitev ograje pa je predvidena do konca leta.

Varuh je zadržke, ki jih je Občina izrazila v svojem odgovoru, predvsem glede ovir pri ustrezni odmeri zemljišč, označil kot sprejemljive, vendar te po njegovi oceni, predvsem v luči načela dobrega upravljanja in ob upoštevanju ustavne pravice do varnosti, ne predstavljajo takšne ovire, ki bi občini onemogočile kakršnokoli ukrepanje. Predmetna nepremičnina, s katero upravlja občina, namreč zgolj v manjšem delu sega v samo strugo vodotoka[3], v pretežnem delu pa poteka na brežini, kjer je, tudi glede na njena pojasnila, postavitev ograje mogoča.

Glede na vse navedeno je Varuh svoje posredovanje zaenkrat štel kot uspešno. Nadejamo se, da bo občina svojo napoved brez nepotrebnega odlašana tudi realizirala.

Pobudo smo šteli za utemeljeno. 17.1-6/2021

[1] Varuh je moral za pravočasne odgovore večkrat urgirati, kar je vodilo v daljše obravnavanje  pobude.

[2] Ugotoviti je namreč veljalo, da je občina izključni lastnik določene nepremičnine, na kateri bi bilo primerno postaviti ustrezno ograjo.

[3] Varuh je v zvezi s tem opravil vpogled v prostorski portal Republike Slovenije v upravljanju Geodetske uprave Republike Slovenije.