Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki se ni strinjala s podatki v odpustnem pismu pokojnega očeta in je pričakovala, da jih v bolnišnici popravijo. Navajala je še, da je njej in mami bolnišnica teden dni po smrti očeta odrekla vpogled v njegovo medicinsko dokumentacijo. Pobudnica je od Varuha pričakovala mnenje o upravičenosti do popravkov v bolniškem odpustnem pismu in opredelitev do zahteve po pridobitvi fotokopij celotne zdravstvene dokumentacije pokojnika.
Varuh je opravil poizvedbo v bolnišnici. Pričakovali smo, da nas bo seznanila z odgovorom, ki ga bo posredovala pobudnici. Zanimalo nas je tudi, ali bolnišnica namerava popraviti odpustno pismo in kakšni so bili razlogi, da pobudnici ni bil omogočen vpogled v medicinsko dokumentacijo pokojnika. Ker odgovora bolnišnice nismo prejeli v postavljenem roku, smo nanjo poleg prvotnega dopisa, naslovili še dva dodatna, s katerima smo zaprosili za odgovor. Odgovor bolnišnice smo dobili šele slabe tri mesece kasneje. Bolnišnica nam je očitala, da terjamo pojasnila zgolj iz ene strani, kronološko opisala zdravljenje pokojnika in pojasnila, da je bila pobudnici predstavljena dokumentacija o negi v času bivanja v bolnišnici. Navedla je tudi, da vsebine odpustnega pisma ne namerava spremeniti in podala razloge za to.
Pobudnici smo predstavili mnenje bolnišnice, ki je bilo naslovljeno na Varuha, vendar z njim ni bila zadovoljna. Vztrajala je, da bolnišnica odgovori tudi njej osebno. Z njo smo se strinjali, zato smo na bolnišnico naslovili novo poizvedbo in izrazili zahtevo, da nas seznani z odgovorom, ki ga bo poslala pobudnici. Tudi tokrat ni šlo brez zamud s strani bolnišnice in urgenc s strani Varuha. Tri tedne po zadnjem dopisu smo prejeli odgovor bolnišnice, v katerem so nas seznanili z odgovorom, ki so ga posredovali pobudnici. Njej so poslali tudi zahtevano zdravstveno dokumentacijo. Nadaljnje pomoči Varuha več ni želela. Ker z odgovorom bolnišnice ni bila zadovoljna, se je kasneje obrnila na Zdravniško zbornico Slovenije.
Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno v delu, ki se nanaša na pravico pobudnice do seznanitve z medicinsko dokumentacijo pokojnika. V teku obravnave pobude se je sicer izkazalo, da so bila pričakovanja pobudnice prevelika, saj je želela, da Varuh vpliva na bolnišnico, da popravi odpustno pismo. Ko smo ji pojasnili pristojnosti Varuha, se je z našim posredovanjem v delu, ki se nanaša na pomoč pri vpogledu v medicinsko dokumentacijo, zadovoljila. Bili pa smo negativno presenečeni nad odzivom bolnišnice, saj smo na vsak odgovor morali čakati tri mesece, kar je bistveno dlje od dvajsetdnevnega roka, ki smo ga postavili. Ker bolnišnica ni v celoti odgovorila na vprašanja pobudnice, razumemo njeno nezadovoljstvo s prejetim odgovorom. Čeprav je v zadnjem času zaznati prizadevanja, da bi zdravstveni delavci in zdravstveni zavodi izboljšali odnos do pacientov, ugotavljamo, da bo morala bolnišnica Topolšica na tem področju še veliko postoriti. (3.3-26/2011)
