Prejeli smo pismo pobudnice, ki navaja, da ima težave, ker oče njenih otrok ne želi podati soglasja k vključitvi otrok v interesne dejavnosti v vrtcu oziroma šoli.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da sta starša tudi po razpadu življenjske skupnosti pristojna soodločati o vseh vprašanjih, ki so pomembna za otrokov razvoj. Navedeno pomeni, da o vprašanjih, ki niso pomembna za otrokov razvoj lahko odloča tisti starš, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, o pomembnih pa, kot navedeno, morata starša iskati soglasje. Če takšnega soglasja ne dosežeta, lahko vprašanje predložita v odločanje sodišču.

Zakon ne določa, katera so tista vprašanja, ki so pomembna za otrokov razvoj. Tovrstno presojo lahko v vsakem konkretnem primeru opravi sodišče v sodnem postopku.

Po našem mnenju tudi interesna dejavnost lahko predstavlja vprašanje, ki je pomembno za otrokov razvoj, čeprav večina interesnih dejavnosti verjetno ni takšne narave. Vrsta, obremenitev, morebitne nevarnosti, zahtevani čas, posvečen dejavnosti, so lahko okoliščine, zaradi katerih bi dejavnost lahko označili za pomembno za otrokov razvoj. Tudi odločanje o interesnih dejavnostih, ki zaradi svojih terminov močno posegajo v čas, ki je določen za stik med otrokom in drugim staršem, bi lahko pomenilo odločanje o takšnem vprašanju. Torej, opredelitev, ali je interesna dejavnost takšna, da je otroka vanjo moč vključiti le s soglasjem obeh staršev, je odvisna od vseh okoliščin konkretnega primera in zato odločitev šole ali vrtca, da otroku ne omogočijo vpisa v dejavnost, zaradi odsotnosti soglasja enega starša, ne zagotavlja nujno otrokove največje koristi.

Pobudnico smo opozorili na možnost poskusa srečanja na centru za socialno delo, kjer bi se pogovarjali izključno o izpostavljenem vprašanju. Na takšnem sestanku bi oče lahko pojasnil svoje razloge, zakaj šteje vključitev otrok v interesno dejavnost za tako pomembno za razvoj otroka.

Tak sestanek se lahko izvede tudi v vrtcu/šoli, lahko v sodelovanju s strokovnimi delavci centra za socialno delo. Menimo, da v primeru, da oče ne bi znal ali hotel pojasniti, s čim bi vključitev v interesne dejavnosti lahko pomembno vplivala na otrokov razvoj in če takšnega stališča ne bi pojasnila niti vrtec ali šola, potem bi bilo treba otroke vključiti v želeno interesno dejavnost tudi ob odsotnosti očetovega soglasja. Tudi v primeru, da oče navede svoje razloge, menimo, da je v pristojnosti vrtca in šole, da soglasja očeta ne zahtevata, če je očitno, da očetovi razlogi niso utemeljeni. V vsakem primeru dvoma v to, ali so interesne dejavnosti za otrokov razvoj lahko pomembne, pa je po našem mnenju edino pravilno, da se vprašanje preda v odločanje sodišču. 21.0-40/2018